Tožilka Nikolaja Hožić se je namreč na sodbo okrožne sodnice Sinje Božičnik pritožila, višje sodišče pa je po navedbah časnika brez pomislekov zavrnilo kot neutemeljeno.
Kot je v sodbi zapisal senat višjega sodišča, je bila za 23. avgusta 2012, ko se je tragična nesreča nad Ljubljanskim barjem zgodila, res napovedana možnost nastanka neviht, a sprva le za skrajni severozahod države. Ko se je napoved nenadoma spremenila in so bile nevihte možne tudi v Ljubljanski kotlini, je bil balon že v zraku.
Kolenčeva odločitev, da vzleti, ko še nič ni kazalo na nenadno poslabšanje vremena, tako po oceni višjega sodišča ni bila nerazumna in nenavadna, pišejo Slovenske novice.
Višje sodišče je v sodbi dodalo, da tudi glede postopkov med spuščanjem balona ni zanesljivih dokazov, da bi se Kolenc kadar koli odzval napačno. Če so razlogi za nesrečo znani, pa niso znani vzroki, ki so temu botrovali, prav tako ni znano, ali bi tudi balonar z več izkušnjami lahko v nastalih razmerah izvedel varen pristanek, je po pisanju časnika še ocenilo višje sodišče. "Če pa obtožencu ni mogoče očitati, da bi pri upravljanju balona moral in mogel ravnati drugače, ga je treba obtožbe oprostiti," je sklenilo sodišče.
Kolenc je tako pravnomočno oproščen obtožb povzročitve splošne nevarnosti, za katere je tožilstvo zanj zahtevalo osem let zapora. Okrožno sodišče je sicer Kolenca oprostilo novembra 2018, sodnica pa se je pri tem oprla predvsem na pričanje britanskega izvedenca Philipa Dunningtona.
Najhujša balonarska nesreča pri nas se je zgodila 23. avgusta 2012 malo pred 8. uro ob Ižanski cesti v bližini Iga pri Ljubljani. V toplozračnem balonu je bilo 32 ljudi, 30 potnikov, pilot ter kopilot. Do nesreče, v kateri so umrli štirje potniki, še dva pa zaradi hudih opeklin nekaj dni zatem, je prišlo med poskusom pristanka po tistem, ko se je začelo vreme naglo slabšati. Med huje poškodovanimi je bil tudi sam pilot Kolenc.
