Povšetovo bodo zaprli

Dobili bomo nov zapor, lokacija že znana

T.L./STA
14. 3. 2017, 12.26
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Ko bo nov zapor dokončan, predvidoma leta 2021, bodo sedanji zapor na Povšetovi v Ljubljani zaprli.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Ministrstvo za pravosodje želi v prihodnjih letih zgraditi nov zapor. Načrtujejo obnovo in dograditev ženskega zapora na Igu ter gradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah, na lokaciji nekdanjega kamnoloma. Ko bo nov zapor v Dobrunjah dokončan, predvidoma leta 2021, bodo sedanji zapor na Povšetovi v Ljubljani zaprli.

Prenatrpani

Zaradi neustreznih razmer v zaporih je bila Slovenija že kaznovana s strani Evropskega sodišča za človekove pravice. Tudi Svet Evrope je nazadnje prav v danes objavljenem poročilu o stanju v zaporih izpostavil prenatrpanost slovenskih zaporov. Leta 2015 je bilo v slovenskih zaporih 105,8 zapornika na 100 mest.

Slovenija spada med države z nizkim odstotkom zapornikov, a so slovenski zapori še naprej prenaseljeni, v poročilu o zaporih za leto 2015 ugotavlja Svet Evrope (SE). Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, ter rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporne kazni v Sloveniji, vsak deseti pa je bil zaprt zaradi umora ali poskusa umora. 

V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 oseb, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod povprečjem SE, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Med letoma 2006 in 2014 je število zapornikov na 100.000 prebivalcev ves čas naraščalo, in sicer s 64,9 zapornika na 100.000 prebivalcev v letu 2006 do 74 na 100.000 v letu 2014. V tem obdobju se je število zaprtih gibalo med 1301 in 1399, še navaja poročilo.

Na ministrstvu za pravosodje že deluje komisija, ki dela na projektu reševanja prostorske problematike zaporov na Povšetovi in na Igu. Preigravali so različne možne rešitve, ena izmed njih je bil tudi skupni zaporski kompleks v Dobrunjah. Objekt na Igu je namreč deloma pod spomeniškim varstvom in pojavljali so se dvomi v ceno obnove tako zaščitenega objekta.

Prebivalci zaporom ne nasprotujejo

Ob opozorilih stroke, da skupna lokacija tako moškega in ženskega zapora ni dobra rešitev, so se vseeno odločili za obnovo Iga ter selitev zgolj moškega zapora v Dobrunje. Kot so pojasnili na ministrstvu, bo ta rešitev tudi cenejša.

Postopki za prenos zemljišč z občino in še nekaterimi drugimi lastniki že tečejo. Tako na Igu kot v Dobrunjah prebivalci ne nasprotujejo lokacijama, pravijo na ministrstvu. Območje kamnoloma v Dobrunjah bo tako sanirano in urejeno, na Igu bodo na ta račun dobili nekatere nove ceste.

Na Igu bodo obnovili sedanji objekt gradu in postavili nove objekte, v katerih bodo med drugim polodprti in odprti oddelek. V Dobrunjah bo poleg moškega zapora zrasel še center za pravosodne policiste, prostori za izobraževanje, pa tudi za centralni pravosodni arhiv.

Za moške 388 postelj, za ženske pa 144

Ženski zapor na Igu bo predvidoma obnovljen in dograjen do leta 2020, moški zapor pa naj bi bil predvidoma dokončan do leta 2021. Projekt bo primarno financiran iz proračuna, preverjajo pa tudi možnosti dodatnega financiranja s pomočjo najema posojila, Norveškega finančnega mehanizma, kohezijskih sredstev in prodaje nadomeščenih nepremičnin. V proračunu je za letošnje leto zagotovljen en milijon evrov, za leto 2018 pa 3,5 milijona evrov, so pojasnili na ministrstvu.

V moškem zaporu v Dobrunjah bo predvidoma 388 postelj, na Igu pa bo prostora za 144 žensk.