"Vplačam nekaj evrov, morda pa mi uspe. Ne izgubim veliko, lahko pa več pridobim." Takšne in podobne misli se podijo po glavi povprečnega igralca iger na srečo.
Tudi Slovenci smo strastni lovilci "hitre sreče", kar potrjujejo tudi podatki Loterije Slovenije. Po podatkih zadnje tržne raziskave, ki so jo naročili leta 2014, igre na srečo (igre Loterije Slovenije in Športne loterije) igra približno 70 odstotkov Slovencev, ki so starejši od 18 let.
Vsi ne igrajo vsega
Najverjetneje ni presenetljiv podatek, da večina ljudi igra igre Loterije Slovenije: 42 odstotkov jih izključno igre Loterije Slovenije, 23 odstotkov igre Loterije Slovenije in Športne loterije, 4 odstotki pa le igre Športne loterije. Najbolj priljubljena je igra Loto, igra jo več kot polovica vseh igralcev iger na srečo (54 odstotkov). Sledi Eurojackpot (33 odstotkov), srečke (33 odstotkov) in Super Loto (28 odstotkov).
Kot pojasnjujejo na Loteriji Slovenija in kar lahko opazimo ob gnečah ob vplačilnih okencih, na zanimanje igralcev za sodelovanje v igrah v veliki meri vpliva višina skladov za glavne dobitke - v primeru, da se skladi prenašajo iz kroga v krog, vrednosti naraščajo in k igranju pritegnejo večje število igralcev.
Strast si delimo s Hrvati
Slovenska ljubezen do iger na srečo pa je udi skupna točka z našimi sosedi Hrvati. Hrvati so sredi gospodarske krize dosegli svetovni vrh glede iger na srečo, saj jih 70 odstotkov občasno ali redno obiskuje stavnice, igralnice ali kupuje loterijske srečke, so nedavno raziskave na to temo povzeli na STA. Večina sicer obiskuje stavnice, sledijo igralni avtomati in kupovanje srečk, medtem ko so igralnice na četrtem mestu.
Finančna kriza: nižja vplačila za posamezne igre
Hkrati pa raziskave in podatki kažejo, da so gospodarske in finančne razmere vplivale predvsem na obnašanje rednih kupcev – ti v igrah sodelujejo ne glede na višino skladov. Slabši kupni moči se prilagajajo tako, da zmanjšujejo vrednosti posameznih nakupov pa tudi pogostost igranja, kar kažejo številke: če so v letu 2013 kupci iger na srečo v povprečju vplačali 9,5 evrov na posamezen nakup, se je v letu 2014 povprečni vplačani znesek znižal na 8,6 evrov, v letu 2015 pa že na 8,1 evra. Je pa Loterija Slovenije kljub znižanju povprečnih vplačil uspela ohraniti isti nivo prometa oziroma ga celo povečala, so dodali ob tem.
Terapevt Kramli: Pogled na igro je izjemnega pomena
Spremljevalka strastnih iskalcev sreče je tudi zasvojenost. Zato smo v novogoriški ambulanti za zdravljenje zasvojenosti preverili, kdaj lahko govorimo o zasvojenosti in ali se pri igralcih iger na srečo, ki redno, vsakotedensko vplačujejo denar za različne igre lahko govorimo o svojevrstni odvisnosti, pogovarjali s terapevtom Miho Kramlijem, vodjo centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica.
"Če hodimo enkrat na dan na kavo, dan za dnem, ne bom rekel, da gre za zasvojenost, ampak je to običaj. Če nekdo vsak teden igra loterijo, ne moremo govoriti o zasvojenosti, ampak o običaju, ki ne vpliva na njegovo ekonomsko, čustveno, fizično stanje. Dokler je to običaj, ga lahko človek z lastno močjo spremeni," pravi Kramli.
Ko nekega dne ne moremo na kavo, vplačati listka in podobno, zaradi tega ne bomo začutili krize,nadaljuje terapevt in poudari: "Igra sama ni problem, ampak, kako človek gleda na igro. Če nanjo gleda kot na sredstvo, s katerim bo obogatel, izboljšal svoje življenje in bo to vzel tako, da bo opustil vse svoje dosedanje aktivnosti in cilje in se povsem posvetil igri, pa lahko pride do zasvojenosti. Posledica je razbitje družine, osebnostne strukture, razbije vrednot in človek dejansko izgubi vse. Pogled na igro je izjemnega pomena. Če na igro gledam kot občasno razvedrilo in sprostitev, ni to težava. Pomembna je meja, zdrav pogled na igro ...". So pa večji problem od "klasičnih" iger spletne igre na srečo, ki jih ljudje lahko igrajo iz domačega naslonjača in daleč od oči drugih ljudi.
Številke kažejo, da od 70 odstotkov ljudi, ki igra igre na srečo, je do tri odstotke takšnih, k so zasvojeni. Gre za številke, ki veljajo tako v svetovnem kot tudi našem, lokalnem merilu.
