Po logičnem sklepanju bi torej morali inšpektorji opozoriti tudi rimokatoliško cerkev, da s svojo dejavnostjo pri pobiranju nabirk, plačilu maš, porok in pogrebov kršijo pravila, ker ne izstavljajo računov.
Pri cerkvenih nabirkih gre za prostovoljne prispevke (darove) fizičnih oseb, ki niso predmet obdavčitve z DDV, saj ne gre za plačilo dobave blaga ali storitev.
Toda na finančni upravi stvari tu, v nasprotju s šolskimi bazarji, vidijo drugače. Cerkveni nabirki so prostovoljni prispevki (darovi), ki niso plačilo za opravljeno dobavo blaga in storitev, zato zanje ni treba izstaviti računa v skladu s predpisi DDV. Enako pa po njihovem velja tudi za prispevke pri mašah, pogrebih, porokah ipd. Kot pravijo, predmet DDV niso donacije, torej zneski, ki jih davčni zavezanec izplača osebam, ki so skladno s predpisi ustanovljene za opravljanje verske dejavnosti in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev. Tako gre po mnenju finančne uprave tudi pri pogrebih in mašah lahko za prostovoljne prispevke (donacije), in davčne blagajne zanje niso potrebne. Kot še dodajajo, omenjene rešitve glede DDV za verske skupnosti sledijo pravno zavezujočim evropskim direktivam, ki jih v tem delu ni mogoče spreminjati.
(Ne)sporna cena plačila
Čeprav je rimokatoliška cerkev že pred leti sporočila, da je priporočena višina daru za mašo na Slovenskem 17 evrov in da župniki vernikom znajo povedati, kakšne so cene oziroma prispevki za določene storitve, jih inšpekcija v nasprotju z otroškimi bazarji še ni preganjala. Oboje pa je s pravnega vidika enako sporno, in če bi inšpekcija pod nadzor vzela cerkvene dejavnosti, bi prav tako odkrila kršitve.
Pogrebnine in maše so oproščene plačila davkov, izdelki na dobrodelnem otroškem bazarju pa ne.
Plačilo davkov za ekonomske dejavnosti
Tudi za verske institucije pa velja, da morajo ob opravljanju ekonomske dejavnosti plačevati DDV in izdajati račune. Zato je v takšnih primerih uporaba davčnih blagajn obvezna. Ker pa škofije ne bodo uporabljale davčnih blagajn, bodo zagato očitno rešile tako, da bodo tistim, ki bodo želeli kupiti njihove izdelke, poslali račune.
Od leta 2009 ni več letnih poročil
Zanimivo je, da (nad)škofije od leta 2009 ne objavljajo več letnih poročil o svojem finančnem poslovanju, tako da uradnih podatkov o finančnem stanju ni več mogoče pridobiti. Poslovanje je tako še bolj netransparentno, še posebej če upoštevamo, da se velike količine denarja s prispevki vernikov zbirajo v gotovini. Po uradnih podatkih taki prispevki pomenijo okrog tretjine dohodkov, neuradno pa precej verjetno še mnogo več. Rimokatoliška cerkev ima sicer registriranih več kot 800 pravnih oseb, med katere spadajo tudi župnije, škofije, samostani in redovne skupnosti.
Sakralni objekti ne plačujejo davkov
Za cerkvene objekte ji ni treba plačevati davkov, saj gre za sakralne objekte. V Sloveniji je v registru nepremičnin Ministrstva za kulturo registriranih več kot 2300 cerkvenih objektov. Rimokatoliška cerkev pa mora plačevati davke za vse ostale objekte. Za te objekte morajo plačati davek za stavbna zemljišča, davek od prodaje nepremičnin, davek za vzdrževanje gozdnih cest ipd.
