Po slovenski zakonodaji nasilje nad ženskami vključuje fizično, psihično, ekonomsko, spolno in celo institucionalno nasilje. Posledice teh dejanj so lahko uničujoče: strah, izolacija, izguba samozavesti in slabšanje psihičnega ter fizičnega zdravja. Treba se je zavedati, da nasilje vključuje vsa dejanja, pri katerih je žrtev prisiljena v neko ravnanje zaradi groženj ali nasilja. Sem spadajo tudi zalezovanje, spolni napadi in druge oblike nadlegovanja.
Nasilje v družini
Glede na podatke Društva SOS telefon je bilo v letu 2023 več kot 3100 uporabnic in uporabnikov deležnih pomoči. Na SOS telefon je bilo izvedenih skoraj 2000 klicev, kar kaže na visoko stopnjo nasilja, ki ga ženske doživljajo.
Evropska raziskava FRA iz leta 2014 je razkrila, da je vsaka tretja ženska v Evropski uniji doživela fizično ali spolno nasilje po 15. letu starosti. Kar 43 odstotkov žensk pa je bilo izpostavljenih psihičnemu nasilju partnerja. Trenutno čakamo na posodobljene rezultate FRA, saj jih obnavljajo vsakih 10 let, a trendi kažejo na povečano število prijav zaradi večje ozaveščenosti. »Danes vemo za več primerov nasilja nad ženskami, saj je nasilje nad njimi končno prepoznano kot družbeni problem, in ne kot vprašanje zasebnega življenja para. K sreči je vse več žensk pripravljenih povedati o nasilju, ki ga doživljajo; razumejo, da niso krive one, ampak oseba, ki se za nasilna dejanja odloča; vse več jih je, ki ob doživljanju nasilja poiščejo pomoč,« pravijo na Društvu.
Kot je razvidno iz podatkov, ki jih vodi policija, je največ žensk žrtev nasilja v družini. Številka se letno veča, za leto 2023 je kar 1218 žensk prijavilo nasilje v družini, medtem ko je bilo moških žrtev v letu 2023 212. Razlika med spoloma žrtve je tudi pri kaznivem dejanju spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, pri katerem je bilo na primer v letu 2023 žrtev moškega spola 29, ženskega spola pa 155, ter pri kaznivem dejanju zalezovanje, pri katerem je bilo v letu 2023 moških žrtev 37, ženskih pa 162. »Glede na podatke je opazen trend nihanja števila obravnavanih med posameznimi leti, a je skoraj pri vseh predstavljenih nasilnih kaznivih dejanjih vidno naraščanje, če primerjamo leti 2022 in 2023,« so zapisali na Policiji.
Femicid
V Sloveniji se letno zgodi med pet in sedem femicidov, kažejo podatki Vrhovnega državnega tožilstva RS. Leta 2020 je bilo teh primerov celo deset. Policija je v letu 2023 obravnavala dva primera umora ali uboja, povezana s partnerskim nasiljem, kar je sicer manj kot v prejšnjih letih, a vsak tak primer nosi tragične posledice za družine in skupnosti. »Pri primerjavi podatkov kaznivih dejanj umora in uboja, v katerih je bila žrtev ženska, dejanje pa je bilo storjeno v partnerskem odnosu, je policija obravnavala po letih naslednje število primerov (podatki prikazujejo tako poskuse kot dokončana dejanja): 2018 – 4, 2019 – 5, 2020 – 10, 2021 – 4, 2022 – 7 in v letu 2023 dva primera obravnavanih kaznivih dejanj. Za primerjavo je podatek, da je policija v letu 2023 obravnavala skupno (število vseh, tako poskusov kot dokončanih, velja za oba spola) 28 primerov kaznivih dejanj umora ali uboja,« so zapisali.
Zakaj se nasilje dogaja
Vzroki za nasilje so globoko zakoreninjeni v neenakosti spolov, patriarhalnih vzorcih in družbenih normah, ki opravičujejo ali ignorirajo nasilno vedenje. Pogosto so žrtve ujete v začaran krog, kjer je izhod otežen zaradi strahu, finančne odvisnosti in pomanjkanja podpore.
Društvo SOS telefon poudarja, da nasilje temelji na patriarhalnih družbenih strukturah, ki ženskam pogosto dodeljujejo podrejen položaj. Povzročitelji nasilja ženske pogosto obravnavajo kot manjvredna bitja, kar vodi do trpinčenja, fizičnega nasilja in celo posilstev. »Nasilje nad ženskami je družbeni problem ravno zaradi tega, ker temelji na patriarhalni družbeni ureditvi, v kateri ženskam stereotipno pripada podrejen položaj v vseh področjih družbenega delovanja. Manj možnosti, manj družbene, finančne in vsake druge moči pomeni tudi večje tveganje za odvisen, podrejen položaj, s tem pa tudi tveganje za doživljanje nasilja. Povzročitelje nasilja nad ženskami večinoma združuje to, da na žensko gledajo kot na manjvredno bitje, ki mu imajo pravico odrejati, prepovedovati, zapovedati, ga trpinčiti, udariti, posiliti in podobno,« pojasnjujejo.
Vpliv imajo tudi stereotipi in pomanjkanje ozaveščenosti. Žrtve se pogosto bojijo spregovoriti zaradi strahu, sramu ali odvisnosti od povzročitelja, kar omogoča nadaljevanje nasilja.
Kako pomagati
Zmanjšanje nasilja in podpora žrtvam sta skupna odgovornost celotne družbe. Ključne so aktivnosti na več ravneh: ozaveščanje, izobraževanje, izboljšanje delovanja institucij ter neposredna pomoč tistim, ki nasilje doživljajo.
Strokovnjaki Društva SOS telefon opozarjajo, da je prvo, kar moramo storiti, prepoznavanje vseh oblik nasilja in razumevanje, da je kakršnakoli oblika nasilja nedopustna. Potrebna so sistematična izobraževanja vseh družbenih dejavnikov – od šol in delovnih mest do institucij, ki zagotavljajo zaščito žrtev. Hkrati je nujno izboljšati učinkovitost teh institucij, da bodo žrtve dobile hitro in ustrezno pomoč.
Tudi posamezniki lahko pomembno prispevamo. Pomembno je, da ne ostanemo tiho ob zaznanem nasilju, ampak prijavimo nasilna dejanja pristojnim institucijam ali nevladnim organizacijam. Obenem moramo žrtvam stati ob strani, jim verjeti in jim pomagati pri iskanju podpore. Sporočilo, da v svoji stiski niso same in da nasilje ni njihova krivda, je za žrtve izjemno dragoceno.
Pomagamo lahko tudi z donacijami organizacijam, kot so Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo in varne hiše, ki nudijo varna zatočišča, psihološko podporo in svetovanje. V Sloveniji so na voljo tudi anonimne telefonske linije, kjer žrtve lahko prejmejo pomoč in usmeritve.
Na žalost je za nekatere ženske dostop do teh storitev še vedno otežen. Pomanjkanje finančnih sredstev, neinformiranost in strah pred storilcem so pogosto ovire, ki jih je treba premostiti. Zato je ključno, da družba kot celota poskrbi za boljšo dostopnost storitev, hkrati pa vzpostavi okolje, kjer se žrtve počutijo varne in podprte.
Vsak korak šteje. S tem, ko ne povzročamo nasilja, ga prijavimo, če ga zaznamo, in podpiramo žrtve, prispevamo k ustvarjanju družbe, kjer bo nasilje nad ženskami postalo stvar preteklosti.
Ko nasilje prijavimo
Policija o primerih nasilja v družini pridobiva informacije na različne načine – neposredno od žrtev, prič, centrov za socialno delo ali zdravstvenih delavcev. Nasilje je mogoče prijaviti na več načinov: osebno na policijski postaji, po telefonu na številko 113, prek anonimne linije 080 1200 ali z oddajo anonimnega sporočila.
Ob vsaki prijavi policija najprej oceni, ali gre za znake kaznivega dejanja ali prekrška, in ustrezno ukrepa v skladu z zakonodajo. Ključna naloga je zagotovitev varnosti žrtve, kar lahko vključuje ukrepe, kot so prepoved približevanja ali odvzem prostosti osumljenega, če za to obstajajo zakonski pogoji. Ti ukrepi so časovno omejeni.
V okviru preiskave policija izvaja postopke, kot so zbiranje dokazov, dokumentiranje poškodb in druga kriminalistična opravila, potrebna za dokazovanje nasilnega dejanja. Žrtve seznani z njihovimi pravicami in jim zagotovi nadaljnjo pomoč. Običajno je v postopek takoj vključen tudi center za socialno delo, v primeru kaznivega dejanja pa se o ugotovitvah obvesti pristojno tožilstvo.
