»Ne priznam krivde. Nikoli v življenju ne bi tega storila, če se ne bi branila,« so bile besede Irene Tihec na predobravnavnem naroku zaradi očitkov tožilstva o uboju njenega moža Aleša Tihca. Tožilka Mateja Artenjak v obtožnici Tihčevi očita, da je 15. aprila 2022 v kuhinji hiše v Brunšviku, kjer je družina Tihec živela, med prepirom in predhodnim nasilnim vedenjem moža tega z nožem zabodla v prsi. Aleš Tihec, sicer nekdanji športni novinar, je izkrvavel.
Ko je sodnica mariborskega okrožnega sodišča Maja Balažic tožilko povprašala, ali ima predlog za kaznovanje v primeru priznanja obdolžene, je tožilka Artenjak odgovorila, da je to brezpredmetno, kajti od začetka postopka je jasno, da Tihčeva uboja ne bo priznala. Ta namreč od dneva smrti Aleša Tihca zatrjuje, da je šlo za samoobrambo. Njen mož naj bi bil že dalja časa psihično in fizično nasilen do nje, bil pa naj bi tudi patološko ljubosumen.
V spor zaradi sporočila
Tihčeva je sicer v dneh po zločinu morala v pripor, a je njena odvetnica Vesna Györkös Žnidar dosegla, da so sklep o uvedbi pripora razveljavili, in Irena Tihec se brani s prostosti. V postopku preiskave je preiskovalnemu sodniku Irena Tihec v svoj zagovor dejala, da sta z možem tistega dne imela skupne opravke v Mariboru, moža pa naj bi bilo zmotilo sporočilo ženinega sodelavca, ki je prek ene od aplikacij prispelo na njen telefon. Nekaj dni prej naj bi bila možu pojasnila, da s sodelavcem tesno in intimno prijateljuje. Mož naj bi jo po prejetem sporočilu začel maltretirati že v Mariboru, na poti domov je avtomobil ustavil na letališču in jo tepel pred pričami, kar je očitno nadaljeval tudi na domačem dvorišču, saj je sosed pričal, da je moral posredovati in Tihca umiriti. Temu, kar se je kasneje dogajalo v hiši, kjer se je tragično končalo za Tihca, ni bil priča nihče. Obdolžena se zagovarja, da je nož pograbila v samoobrambi. Z nožem ga je zabodla enkrat, a ta vbod je bil usoden.
Sodnica Balažic je začetek sojenja določila za januar prihodnje leto, tako obtožba kot obramba pa sta predlagali, naj Ireni Tihec sodi sodni senat.
»Situacija, v kateri lahko preživi samo eden«
Po predobravnavnem naroku je odvetnica Vesna Györkös Žnidar dejala, da je v tej zadevi predvsem pomembno poudariti, »da se nobena ženska ni dolžna pustiti izmaličiti ali ubiti svojemu partnerju, nasilnemu partnerju«. »Izvedenec psihiater je v tej zadevi povedal, da se je Irena Tihec zaradi stopnjevanega nasilja svojega partnerja znašla v situaciji, ko lahko preživi samo eden, in zaradi tega ter zaradi svojega strahu, zaradi varovanja svojega življenja je, kot je ugotovil izvedenec psihiater, ravnala samoobrambno, z namenom zaščite svojega življenja,« je nadaljevala odvetnica Györkös Žnidar. Dodala je, da je bilo leta 2022 po uradnih podatkih v nasilju v družini, tako imenovanem femicidu, ubitih sedem žensk. »Če Irena Tihec ne bi ravnala tako, kot je, bi bilo danes statistično za leto 2022 osem žrtev.« Odvetnica meni, da bo to sojenje izjemnega pomena tudi v družbenem smislu, saj bo razgrnilo marsikateri vidik, zlasti kar se tiče morda spremenjenega odnosa oziroma večje občutljivosti družbe do nasilja v družini, ter bo osvetlilo marsikatero situacijo, s katero se soočajo ženske, ki imajo nasilnega partnerja. Tudi zato obramba v večjem delu sojenja ne bo zahtevala, da bi se izvajalo brez prisotnosti javnosti, je še zatrdila.
Tožilka Mateja Artenjak po opravljenem predobravnavnem naroku ni bila prav zgovorna, češ da je še prezgodaj za komentar. »Tožilstvo se je za takšno obtožnico odločilo po oceni dokazov, ki smo jih zbrali med dosedanjim potekom postopka, obtožnica pa je pravnomočna,« je dejala. Tega, kakšno sankcijo bi predlagala v primeru priznanja krivde, ni želela povedati.
Tako tožilstvo kot obramba sta predlagala zaslišanje več prič, odvetnica Györkös Žnidar tudi zaslišanje mladoletne hčerke obtožene in žrtve, ki naj bi sodišču pojasnila odnose med staršema. Tožilka je sicer temu zaslišanju nasprotovala, če pa se bo sodišče odločilo zanj, naj se opravi v Hiši za otroke, je predlagala sodnici.
Nekaj prič je predlagal še pooblaščenec oškodovanke Simon Dolinšek, ki zastopa mater pokojnega. Šlo naj bi za priče, ki bi lahko pričale v drugačni smeri, v tej, da v družini niso opazile nobenih večjih težav.
