Primer Trenta

Zaslišane prve priče, Janša pravi, da gre za lep način zavlačevanja

Damijana Žišt
19. 9. 2024, 20.55
Deli članek:

Na celjskem okrožnem sodišču se je v torek z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje prvaku SDS in nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju ter nekdanjemu predsedniku uprave Imosa Branku Kastelicu.

Damijana Žist
Janez Janša, Branko Kastelic in Klemen Gantar so na prejšnji obravnavi zanikali očitke tožilstva o zlorabi položaja in pomoči pri prodaji nekdanje Janševe parcele v Trenti.

Tožilca specializiranega državnega tožilstva Boštjan Valenčič in Luka Moljk jim v obtožnici očitata zlorabo položaja in pomoč pri prodaji nekdanje Janševe parcele v Trenti, za kar jim grozi do osem let zapora. Obtoženi očitke tožilstva zanikajo.

Imos po trditvah tožilstva preplačal zemljišče

Tožilstvo Janši očita, da je leta 1992 za 350.000 tolarjev (1460 evrov) kupil sporno parcelo in jo marca 2005 prodal podjetju Eurogradnje za 31,4 milijona tolarjev oziroma 131.000 evrov. Eurogradnje so nato zemljišče 3. maja 2005 prodale podjetju Imos za 146.000 evrov. Že istega leta je Imos Janši za 236.100 evrov prodal trisobno stanovanje v Komenskega ulici v Ljubljani, Janša pa naj bi si bil pri nakupu pomagal z okoli 100.000 evrov visokim preplačilom Eurogradenj za parcelo v Trenti. Parcelo so na dražbi za 127.500 evrov naprej prodali Damjanu Podjedu.

Sodišče je v torek zaslišalo člana nadzornega sveta Imosa Danico Vrtačnik in Gregorja Bajca, stečajnega upravitelja Toneta Kozelja ter sodno izvedenko in cenilko Nikolajo Kogovšek Gilčvert, ki je do leta 2004 delala v Imosu. Avgusta 2003 je na zahtevo tedanjega šefa komerciale Imosa Mitje Mernika izdelala cenitev Janševe parcele v Trenti in jo ocenila na le 20.373 evrov. Dve leti pozneje je Imos za Janševo parcelo odštel 146 tisoč evrov, kar po trditvah tožilstva pomeni, da jo je močno preplačal, »kar je bistvo zlorabe položaja, ki ga očitamo Kastelicu, ki je podpisal sporno pogodbo za parcelo v Trenti«, je po sojenju novinarjem povedal tožilec Boštjan Valenčič. Sodna cenilka je vrednost parcele v Trenti, ko je šel Imos 2014 v stečaj, ocenila na le še dobrih 17 tisoč evrov.

Primorske novice
Parcela, velika okoli 15.600 kvadratnih metrov, na kateri so podrte stavbe, je bila v Janševi lasti med letoma 1992 in 2005.

Majhen projekt v primerjavi z drugimi

Danica Vrtačnik je povedala, da so bile seje nadzornega odbora Imosa vsaka dva meseca, vodstvo družbe pa je na njih predstavljalo tekoče poslovne rezultate, ob začetku leta pa poslovne načrte. »Ko se je leta 2008 začela gospodarska kriza, je nadzorni svet opozarjal vodstvo, da je treba prodajati zaloge, torej zemljišča, ki so bila skupaj vredna okoli 25 milijonov evrov. Zemljišče v Trenti je bilo zelo majhen projekt v primerjavi z drugimi, ki so bili vredni na milijone evrov. Verjamem, da je bilo z nakupom zemljišča v Trenti vse v redu, se nam je pa zdel nesmiseln, saj je bilo zemljišče težko razvijati, torej na njem graditi apartmajsko naselje, kot si je zamislilo vodstvo Imosa. Zemljišče je v Triglavskem narodnem parku in se tedaj, ko ga je Imos kupil od tedanjega predsednika vlade Janeza Janše, na njem ni smelo graditi. Ko je KPK nekaj let pozneje ugotovila, da so bile pri nakupu zemljišča v Trenti storjene nepravilnosti, smo člani nadzornega sveta vprašali Mitjo Mernika, zakaj ga je Imos sploh kupil. Odgovoril nam je, da zato ker smo 'delali usluge levim in desnim'.« Tega Mernikovega odgovora se je spomnila tudi priča Bajc.

Kupovali tudi kmetijska zemljišča

Na vprašanje tožilca Boštjana Valenčiča, ali je nadzorni svet dajal dovoljenja vodstvu Imosa za nakup nepremičnin oziroma zemljišč, je Danica Vrtačnik dejala: »Soglasje nadzornega sveta je moralo vodstvo pridobiti za nakupe nepremičnin in zemljišč, ki so bile vredne več kot milijon evrov. Zato za nakup zemljišča v Trenti vodstvo Imosa ni potrebovalo dovoljenja nadzornega sveta«. V torek je obtoženi Kastelic še pojasnil, da je Imos kupoval tudi takšna zemljišča, kot je bilo tisto v Trenti, ko so bila ta še kmetijska zemljišča in še niso vedeli, ali bodo na njih lahko gradili. »Potem smo se trudili, včasih leta, da so ta zemljišča dobila status stavbnega zemljišča in smo na njih lahko gradili,« je še dejal Kastelic. Tone Kozelj, ki je opravil stečajni postopek podjetja Imos, začel se je leta 2011 in končal leta 2014, pa je dejal, da se s poslom Imosa, povezanim z zemljiščem v Trenti, sploh ni ukvarjal, »saj v zvezi s tem poslom niso bile odprte nobene terjatve in je bila zame zadeva zaključena«. Janez Janša je po sojenju dejal, da je to, »kar smo slišali danes, lep način zavlačevanja, saj se sodnica na vse načine trudi, da bi iz tega sojenja naredila navidezno velik proces, ker bere vse, kar so do zdaj povedale priče, in ima več vprašanj kot oba tožilca«.