Na vrhovnem sodišču poudarjajo, da je sodstvo samostojna in neodvisna veja oblasti, ki nepristransko odloča o obtožbah posameznikov in njihovih pravicah, ne glede na osebne okoliščine ali pripadnost določeni skupnosti. "V tem smislu nobena skupina državljanov ni privilegirana ali deprivilegirana," so zapisali. Pojasnjujejo, da so sodni postopki "del kompleksne verige kazenskega pravosodja", ki vključuje policijo, tožilstvo in na koncu te verige sodstvo.
"Pomembno je razumeti, da za zadeve, ki pridejo na sodišče, ni mogoče avtomatsko pričakovati obsodilne odločbe. Od kazenske ovadbe do sodbe je dolga pot. Rezultat postopka pa je odvisen od kakovosti dela vseh deležnikov v pravosodju, vključno s policijo in tožilstvom, in ne zgolj od sodišč," so zapisali. Zagotavljajo, da sodstvo "svoje delo opravlja strokovno in zakonito, v skladu s svojo ustavno vlogo, kar bo tudi v prihodnje dosledno spoštovalo".
V zadnjem času je namreč več županov naslovilo kritike na delovanje pravosodja, katerega del je tudi sodstvo. Ocenjevali so, da pri pregonu kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo posamezni Romi, policija nekako še opravi svoje delo, ustavi pa da se pri tožilstvu in sodstvu. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je ocenil, da bi bilo treba pregledati zakonodajo, ki se nanaša na kazenski pregon, in jo po potrebi dopolniti oz. popraviti. Na to temo se bo predvidoma v četrtek sestal z ministrico za pravosodje Andrejo Katič.
