L. M.

Kaj je lepšega v življenju učencev in dijakov, kot so počitnice? Mnogi rečejo, da je to najlepši čas, ki bo za del slovenskih šol napočil prihodnji teden, drugi del pa bo nanje moral počakati še en teden.

Starši se pogosto sprašujejo, kaj je priporočljivo, da bi tedaj počeli otroci. Mnogi žalostno ugotavljajo, da si ne morejo privoščiti smučanja ali krajšega potovanja, drugi kolebajo, ali naj za en teden skupaj z otroki pozabijo na učenje ali bi bilo prav, če bi v tistem času obdelali snov, ki je ostala neutrjena, tretji imajo slabo vest, ker v službi ne dobijo dopusta in bo njihova mladež sama doma, četrti mrzlično iščejo brezplačne dejavnosti, ki jih organizirajo javni zavodi ter društva.

L. M.

Da bi razjasnili vsaj nekaj dilem okoli počitnic, smo se odpravili k Mateji Petric, direktorici Posvetovalnice za učence in starše Novo mesto. »Že sam termin počitnice v sebi skriva besedo počitek, kar pomeni, da naj bi se jih otroci veselili, ker se bodo spočili. Prinesle naj bi jim nekoliko drugačen vsakdanjik, kot ga imajo sicer, ko njihov tempo narekujejo šolske ter izvenšolske obveznosti,« pojasni uvodoma in izpostavi, da naj bi bil to čas za druženje, a ne z virtualnim svetom, ampak z družino in prijatelji.

Starši enostavno nimajo dovolj dopusta, da bi vse počitnice preživeli doma, in Petričeva ob tem pove, da šteje vsak prost dan, ki ga lahko preživijo z otroki. Po njeni oceni ni bistveno, da bi počeli nekaj, za kar je treba plačati, bistveni so skupni trenutki – pogovor, igra, sprehod …

Marsikdo kakšno obveznost (plakat, domače branje ipd.) odlaša na obdobje, ko bo imel več časa, in če se otrok sam odloči, da bo med počitnicami to naredil, prav, naj del dneva nameni tem obveznostim, nikakor pa jim to ne sme biti breme ali muka, ki bi jim ubila optimizem, poudari sogovornica. »Otroku, ki ima težave s šoli, učenje že sicer vzame veliko moči in energije. Tak otrok potrebuje še več počitka med počitnicami,« je prepričana, ob tem pa omeni, da če znajo starši otroka prek igre pripraviti, da denimo vadi poštevanko, bere, piše, potem je vse skupaj lahko lepo in koristno druženje brez priganjanja.

KAJ SO TO DOMAČE OBVEZNOSTI?

Opozori še na eno veliko napako, ki jo delajo starši, namreč, da njihovi otroci doma nimajo obveznosti. »Vsi starši med počitnicami nimajo dopusta, kar je všeč predvsem starejšim otrokom. S tem ni nič narobe, narobe je, če nimajo kakovostno zapolnjenega časa. Otroci potrebujejo trdne in jasne meje, treba jih je navaditi na njihovo sobivanje v družini in obveznosti.«

Ob tem poudari, da nikoli ni prepozno, da se naučijo hišnih opravil, je pa dobro, če jih vanje vpeljemo čim prej. »Če denimo šestošolec še nikoli ni zložil perila, nič zato, naj ga enkrat začne. Če z nečim nismo zadovoljni, je prav, da uvajamo spremembe. Pri Janezku potrebujemo manj časa in je pot lažja kot pri Janezu. Največ težav je pri odločnosti staršev. To ni stvar vprašanj, ali mu smem naložiti delo, to je dejstvo, otroke je treba čim prej vključiti v vsa dela v hiši. Predolgo mislimo, da nečesa ne zmorejo.«

Kritična je tudi do razmišljanja, da so otroci najbolj varni doma. »Njihova varnost pred ekrani, predvsem če je vse skupaj nenadzorovano, je velikokrat manjša od igre na ulici.«

Ob tem pomembno vlogo igra zaupanje. »Starši se v moji delovni sobi pogosto sprašujejo, ali otroku lahko zaupajo. Kje bomo prebrali, kdaj otroku lahko zaupamo? Nikjer. Preprosto poskusite, zaupajte mu. Premalo je zaupanja in možnosti, da se otroci lahko izkažejo. Marsičesa so sposobni, ampak starši si morajo upati, jih vreči v določeno situacijo, pa četudi stvar ne bo prvič tako opravljena, kot če bi jo naredili sami. Če vemo, da se je otrok potrudil, ga je vredno pohvaliti.«

PRIPOROČILO RAVNATELJA

L. M.

In kako na počitnice gleda ravnatelj OŠ Trebnje Rado Kostrevc? Učencem po šolskem radiu vsako leto pred počitnicami prebere obvestilo. »V njem jim vedno zaželim, da si najdejo nekaj časa za tiste stvari, ki se jim med šolskim letom morda ne morejo posvečati v polni meri (starši, stari starši, prijatelji, kakšni njihovi hobiji), naj gredo v naravo, naj kaj dobrega preberejo … Skratka, naj bodo njihovi počitniški dnevi počitniški in ne šolski.«

Ravnatelj učiteljem predlaga, naj učencem zelo racionalno naložijo domačo nalogo, da si jo lahko ustrezno razporedijo čez počitnice. Izkušnje so pokazale, da če naloge nimajo, se učenci vrnejo precej »razglašeni«, kar pomeni, da je potrebnega kar nekaj časa, da se zopet uspešno vključijo v šolsko delo.

Več o tej temi ter tudi izjave nekaterih anketirancev si lahko prebere v zadnji številki Dolenjskega lista.