Arhiv Svet24

Raziskovalci z univerze v Edinburghu so namreč število vseh organizmov na svetu, od najmanjšega virusa do največjega kita, pomnožili s številom vseh njihovih celic, ki vsebujejo vsaj eno molekulo DNK, nato pa znesek pretovorili v težo in dobili petdeset milijard ton genetskega gradiva.

Vendar pa ta nepredstavljiva količina kaj hitro zbledi v primerjavi z obiljem genetskega gradiva, ki ga premore vsako živo bitje, rastline, bakterije, glive in virusi. Znanstveniki namreč ocenjujejo, da je v molekulah DNK vsakega živega bitja toliko podatkov, da bi za njih procesiranje do roba zmogljivosti prignali milijardo bilijonov najmočnejših superračunalnikov.