Pretekli mesec je na Ekonomski šoli Novo mesto in osnovni šoli dr. Pavla Lunačka Šentrupert potekala zbiralna akcija šolskih potrebščin za Afriško ljudstvo Nube. Idejo za zbiralno akcijo sem dobila, ko je na našo šolo prišel gospod Tomo Križnar. Ogledali smo si enega izmed njegovih filmov in se pogovarjali o gobavosti, ki je v Afriki še vedno kar precej razširjena, zdravil zanjo pa nimajo. Prizori iz filma in Križnarjeve pripovedi so se me dotaknile in želela sem najti način, kako bi lahko pomagala tem ljudem, ki za svojo nesrečo niso prav nič krivi. Tako sem prišla na idejo, da organiziram zbiralno akcijo. Posvetovala sem se s Tomom Križnarjem in dogovorila sva se, da bomo zbirali šolske potrebščine. Z željo, da zberemo čim več, sem akcijo z naše šole, Ekonomske šole Novo mesto, razširila še na svojo osnovno šolo, šolo dr. Pavla Lunačka Šentrupert, kjer so z veseljem pristopili k zbiralni akciji. Zbiralna akcija je potekala od začetka januarja do konca februarja. Skupaj smo zbrali veliko šolskih torb, peresnic, zvezkov, pisal ter celo nekaj denarja.

V torek, 5. marca 2019, je iz Ljubljane odpotovala vrtalna naprava, ki bo Sudancem pomagala priti do vode. To je bila odlična priložnost, da odpotujejo tudi zbrane šolske potrebščine. Tako smo v torek zjutraj vse odpeljali v Ljubljano in predali gospodu Križnarju. Vreče, polne šolskih potrebščin, smo natovorili v kabino vrtalne naprave in črpalke ter čakali, da jih tovornjaka odpeljeta do Luke Koper, od koder bodo potovale do Sudana. Tomo Križnar je bil naše pomoči neizmerno vesel. Zagotovil nam je, da bodo šolske potrebščine prišle do Sudanskih otrok, z zbranim denarjem pa bo kupil šolske potrebščine v Afriki in jih nesel Nubam. Verjamem, da bodo otroci, ki bodo prejeli šolske potrebščine, zelo veseli in upam, da mi bo uspelo organizirati še kakšno zbiralno akcijo, morda celo v večjem obsegu, saj verjamem, da si vsi zaslužimo kakovostno in enakovredno izobrazbo.

Zame je bila to čudovita izkušnja, saj sem lahko pomagala ljudem in se hkrati naučila nekaj novih stvari ter spletla nova prijateljstva. Srčnost ljudi, posebno gospoda Križnarja in Klemna iz organizacije Hope, je neizmerna. Če bi vsi ljudje mislili s srcem, kot onadva, in ne bi gledali na svoje interese, verjamem, da bi bil svet čisto drugačen, kot je sedaj.