Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Člani Društva vinogradnikov Straža je v soboto, dan pred sv. Martinom, pripravila zanimiv in dobro obiskan pohod po dolini Krke. Pohodniki, bilo jih preko sto, so krenili iz nekdanje železniške postaje v Straži po pohodni poti na levem bregu Krke, ki je z lepo brvjo pri šoli povezana z desnim bregom. Ob poti sto postavljena različna otročka lesena igrala in številne športne naprave za vadbo telesa. Namen pohoda je bilo gibanje, hoja in prihod na čist zrak. Polnih pljuč kisika so pohodniki že v Selih naredili prvi »oddušek« nato pa nadaljevali pot do cerkve sv. Martina v Zalogu. Tu je pohodnikom v izbrani napovedi domači farni župnik predstavil zgodovinsko osebnost sv. Martina, pomen vina kot zdravilne in za človeški organizem pomembne pijače, ki veseli duha in krepi telo. S ponosom je omenil vse, kar je bilo postorjenega v obnovi cerkve, ki je zares zanimiva in lepa sakralna stavba in ponos občanov Straže. Na kmečkem dvorišču so se z bogato Martinovo ponudbo izkazale kmečke žene Turističnega društva Straža. Pohodniki iz Vrhnike, bilo jih je velik avtobus, kar niso mogli vsega prehvaliti. Bili so tudi očarani nad lepoto krajine ob Krki in Temenici, urejenih pohodnih poteh in gostoljubju vinogradnikov Nove Gore, Stare Gore in Straške Gore. Z obronkov je bil lep razgled ob prečudovitem sončnem dnevu v dolino, vse tam proti Mirni gori, Rogu, Gorjancem. Hiše in kraji ob Krki so se kar bleščali v jesenski sončni svetlobi. Vinske kleti, zidanice, so bile danes v vhodnem delu črne, to se pravi po vinogradniško, so bile odprte in so vabile goste. Pokušin mošta, no že mladega vina, je bilo vsem v užitek. Veliko pohodnikov, ki so se prvič podali na tak pohod, je prav prišla vsaka beseda o vinu, kulturi pitja, raznih opravilih in delu v kleti, kletarjenju, ki da takšen izbor vin. Zares je bila tu prešerna, radoživa druščina ljudi, ki so se med potjo pogovarjali in navezovali stike za kvalitetnejši način življenja, ki je nekako moto takega vinogradniškega pohoda.

Pričakovati je bilo, da bo predsednik društva ob koncu, na Straški gori, v zidanicah, ki jih zdaj upravlja župan z ženo, ob dobrem golažu in juhi, kdo kaj prebral ali povedal iz vinskega brevirja, kako razumeti vino. Resnica namreč je: za ene vedno je, za druge ga nikoli ni bilo in ga ne bo. Vino je sopotnik srečnim, ni pa odrešenik nesrečnim. Raje so vsi prisluhnili harmoniki in zaplesali.

Včeraj so bili na pohodu sami dobri ljudje, zato je bilo tudi vino dobro. Nihče ni imel nobenih težav. Tudi po gozdni strmini, že iz rimskih časov vsekane poti, od Velike prepadne jame v dolino ne.

Ocena je več kot, no, po učiteljsko, vsaj minus pet. Pridni vinogradniki imajo desno in levo roko, nikoli na hrbtu, s petimi prsti, med zobmi pa beko, del vrvice, rafijo, ki z deli med trtami prigarajo ta čudežen sad, ki se mu pravi GROZD.