Toda ali resnično sploh lahko vemo, kaj je življenje? Ali lahko razumemo, kako bi morali živeti? Ali res sploh obstajajo vnaprej določena pravila, ki bi jih morali dojeti in se ravnati po njih?
Čas je, da opustimo popolnoma vsa vprašanja o tem, kako bi morali živeti. Dokler se bomo spraševali, kaj življenje sploh je, ga ne bomo nikoli resnično razumeli. Dokler se bomo spraševali, kako bi morali živeti, ne bomo nikoli resnično živeli. Vpeti smo v močne iluzije misli, miselnih predstav in občutkov ter doživljanja. Naučeni smo, da moramo neke situacije doživljati na določen način. Ne zavedamo se, da je to, kako se bomo nanje odzvali, vedno v naših rokah. Ker se ne zavedamo lastnih naučenih odzivov in pristopov, se jim zgolj nemočno vdajamo. Zato pa se znajdemo v močni želji, da bi nadzirali vse, kar se nam dogaja.
NEPOTREBNA DRAMA
Treba je dojeti, da sama situacija ni nikoli težava. Težava je vedno v tem, kako jo sami doživljamo in kako se nanjo odzovemo. Ker pa se večina ljudi ne zaveda lastnih odzivov in doživljanj, ustvarjamo neskončno življenjsko dramo.
Veliko ljudi je prepričanih, da morajo v življenju trpeti in da življenje mora biti težko. Tako postaneta trpljenje in teža življenja samodejna in naučena odziva na kakršnekoli okoliščine, na katere naleti človek. Ko bo šel študirat, se mu bo zdel študij težek in ves študij bo zelo trpel. Kjerkoli se bo zaposlil, bo lahko občutil težo in trpljenje. V katerikoli odnos se bo zapletel, se mu bo zdel težek in naporen. Česarkoli v življenju se bo lotil, bo delal z muko in ob tem trpel. Ampak zakaj? Ker je tega navajen in naučen. Ker mu ni nihče povedal, da je življenje lahko preprosto in lahkotno. Ne ve, da si lahko dovoli uživati in biti srečen.
TAVANJE K SREČI
Ko človek na neki točki dojame, da bi bil lahko v svojem življenju srečen, se tega po navadi loti popolnoma neučinkovito. Začne iskati korake, ki ga bodo pripeljali do sreče. Meni, da mora izbirati neke »prave« načine in poti, da bo lahko srečen. Verjame, da si bo, samo če bo »priden« in delal, kar naj bi v njegovih predstavah pomenilo »dobro in pravilno«, lahko zaslužil srečo. Toda takšen človek žal nikoli ne more biti srečen.
Vedno nekaj išče. Zaplete se v iskanje pravih načinov in poti, a v tem iskanju se popolnoma zgubi. Tava in brede, nato pa upa, da se ga bo nekdo usmilil in ga odrešil trpljenja, ki si ga je v resnici ustvaril popolnoma sam. Tako njegovo življenje drvi mimo – zdi se, kot da sploh ne živi, saj je tako zatopljen v vse frustracije, ki jih znova in znova nezavedno izbira sam.
VSE JE V PRISTOPU
Zato, dragi ljudje, ne zapravite življenja za to, da se pravzaprav prostovoljno (čeprav nezavedno) zadržujete v frustracijah in s tem v nenehnem iskanju nečesa. Čas je, da se začnete resnično opazovati. Pomembno je, da znate videti, kakšni notranji procesi se dogajajo v vas, medtem ko se spoprijemate z nekimi zunanjimi, fizičnimi okoliščinami. Ozavestite, kako sploh pristopate k situacijam in se lotevate nekaterih izkušenj v življenju.
Za primer vzemimo čiščenje. Čiščenje je zgolj izkušnja. Ne dobra in ne slaba. Toda vsak to izkušnjo doživlja in se nanjo odziva na neki svojstven način. Nekdo se bo ob čiščenju sproščal, za drugega bo to muka in odpor. Vsa doživljanja in odzivi pa izhajajo iz našega spomina, na primer iz tega, kako smo nekaj izkusili v preteklem življenju, v preteklih okoliščinah, iz opazovanja naših staršev pri izkušanju te situacije in tega, kako smo prekopirali njihov odziv in odnos do same stvari.
Človek, za katerega je čiščenje odpor, bo z njim vedno odlašal in se mu poskušal izogniti. Če pa bo primoran čistiti, bo v tem trpel. Takrat je treba ozavestiti, da se sami odločamo, kako bomo pristopili k čiščenju. In tu nikakor ne govorim o nobenem »pozitivnem razmišljanju«, kjer bi se morali prisiliti v to, da v čiščenju uživate. Govorimo zgolj o tem, da se podate v čiščenje in ste osredotočeni na to dejanje, brez potrebe po tem, da bi to doživljali kot dobro ali slabo. To, da čiščenje doživljate z odporom in k njemu pristopate z muko, je torej vaša izbira – a jo lahko spremenite.
ODLOČIMO SE ZA MIR
Treba se je naučiti, da lahko h kateremukoli življenjskemu položaju pristopimo brez predsodkov. Posledično vse skupaj poteka zelo umirjeno. Ko se odzivamo umirjeno, so tudi dogodki našega življenja preplavljeni z mirom – ne glede na to, kaj se nam dogaja in s čim se spoprijemamo. Opustite prepričanje, da nekatere situacije prinašajo mir, druge pa nemir. Situacije so zgolj situacije. Izkušanje miru, sreče in svobode pa je vedno naša izbira. In šele tako se naše življenje resnično začne.
