Eko praznik še preveč selektiven?
Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine je danes v Novem mestu pripravilo Eko praznik. Postavili so stojnice, na katerih pridelovalci ponujajo bio izdelke. Dobite lahko semena, sadje zelenjavo, sokove, med, sir, kruh in še marsikaj, tudi kozmetiko.
Ustavili smo se pri Jožetu Repovžu, eko kmetu iz Šentjanža, ki nam je razložil, da se sme pri ekološki pridelavi hrane uporabljati samo naravna zaščitna sredstva. ''Gnojimo s hlevskim gnojem in s kompostom, delno pa tudi z mulčenjem, se pravi, da pleveli razpadejo tam, kjer so zrasli in tako gnojijo tisto, kar imamo posejano ali posajeno. Tudi kolobarimo in vmes sadimo lucerno, ki je znana, da v zemlji pusti veliko dušika. Kar pa zadeva škropljenje, pa uporabljamo škropiva na naravni osnovi,'' je povedal Jože Repovž. Seveda so pridelovalci pod strogim nadzorom in šele po nekaj letih nadzorovane pridelave lahko svoje pridelke in izdelke začno prodajati pod blagovno znamko Bio dar. Na naš očitek, da je eko hrana kar precej dražja od siceršnje, je povedal, da je tudi pridelava in predelava bistveno dražja: ''Naši kupci so predvsem osveščeni ljudje, tudi finančno bolje stoječi. In prav zato glavnino predelanega prodamo v Ljubljani, se pa trudimo, da bi tudi v drugih, večjih in manjših mestih, kupcem ponujali zdravo in cenovno dostopno hrano.'' Po mnenju našega sogovornika bi bilo treba že v vrtcih otroke osveščati, da bi spoznali pomen zdravega prehranjevanja.
Naš drugi sogovornik, predsednik združenja ekoloških pridelovalcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja Peter Malenšek, ki je tudi organiziral forum z naslovom ''Skrajšana veriga prodaje ekoloških pridelkov in izdelkov'', pa je povedal, da je eden od problemov na tem področju ta, da znamo pridelati, ne znamo pa prodati: ''Ker naša hrana ni kemično obdelana, je tudi hitreje pokvarljiva in zato mora biti pot od pridelovalca do potrošnika čim krajša, brez posrednikov.'' Kot problem je povedal tudi to, da je napaka večine potrošnikov v tem, da začno eko hrano uživati, ko zbolijo. ''Naravno pridelana hrana ni zdravilo, lahko pa deluje preventivno in mi se trudimo, da bi bila tudi cenejša,'' je še povedal Peter Malenšek.
Sicer pa je o prodaji več povedal gost iz Avstrije, sicer koroški Slovenec dr. Štefan Merkač. Predstavil je avstrijski in italijanski model: ''V Avstriji je 20 tisoč ekoloških kmetij. Svoje proizvode sicer prodajajo na tržnicah, kjer pa je ponudba ali identična ali pa omejena. Ni vse, kar bi želeli, na eni tržnici. Prav zato so se družine eko kmetov začele povezovati in ponujajo dostavo dom. Naročite lahko po telefonu ali po elektronski pošti in dobite vse, kar hočete. Tudi posebne komplete hrane v zabojčkih lahko naročite. Kompleti so prirejeni za posameznike ali pa za večje ali manjše družine,'' je razložil dr. Merkač. Italijanski primer je nekoliko drugačen. Tam imajo posebne eko trgovine. Kmetje se včlanijo vanje (članarina se plača samo enkrat) in potem tja dostavljajo svoje pridelke in izdelke, potrošniki pa dobijo vse, kar potrebujejo, na enem mestu.
Pri nas si tudi prizadevajo za boljšo prepoznavnost in dostopnost ter zato organizirajo ekološke tržnice; imajo pa trden namen prodreti še v velike trgovske centre. Na našem koncu jim bo to uspelo že jutri v Mercatorjevem centru v Trebnjem. Žal bo šlo le za promocijsko akcijo, ampak ''v prihodnjih petih letih nam bo zanesljivo uspelo,'' je optimistično povedal predsednik združenja zvez ekoloških pridelovalcev Boris Fras. V to trditev verjamemo tudi mi, smo pa skeptični, da bo ta hrana v prihodnjih letih dostopna vsem in ne le tistim, ki si poleg vseh drugih dobrin lahko privoščijo tudi nakup zdravja.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Peter Malenšek
Jože Repovž
