##IMAGE-3865278##

Ob vznožju strmih, z gozdom poraslih pobočij Opatove gore osrednjega dela Gorjancev na južnem robu vasi Orehovec izvira Orehovski potok. To je manjši, naravno ohranjeni potok, ki teče po značilni mozaični kulturni krajini in se po dobrih dveh kilometrih kot levi pritok na območju zatrepne doline, ene redkih tovrstnih geomorfoloških pojavov v vznožju Gorjancev, izlije v Studeno v neposredni bližini Kostanjeviške jame. Potok je plitvo vrezan v podlago, s peščenim dnom in z zemljenimi brežinami, ki skozi gozdno območje ustvarja manjše meandre in peščene nanose.

V potok se izlijejo vode številnih manjših izvirov, manjše poplavne ravnice jelševega loga, na več delih pa funkcionirajo kot mokrišče. Potok sicer ni evidentiran kot naravna vrednota, ima pa vse kvalitete te kategorije. V brežinah, sploh v izlivnem delu potoka, so opazne številne račine, izkopane luknje, ki so prebivališča zavarovanega raka navadnega koščaka. Potok je brez aktivnega ribiškega upravljanja.

Območje izvira, domačini ga imenujejo Mačkovec, je bilo nekoč izjemnega pomena za oskrbo s pitno vodo. Sem so hodili po vodo, sem so gnali napajat živino, na urejenem perišču so ženske prale perilo. Danes je tukaj pomembno zajetje pitne vode. Območje je povezano tudi z Bajko o vilah Čestitkah, ki so živele v jami na vrhu strmega pobočja Rigle nad izvirom Orehovskega potoka. Vile so pomagale kmetom pri opravilih, dokler jih ni močno razjezil mladenič, ki se jim je preveč približal. Ljudem na idejo novega meniha niti cerkve današnjega bližnjega samostana niso pustile postaviti. Ko jim je končno le uspelo in so zazvonili zvonovi, so Čestitke okamenele in take lahko še danes v obliki kamnitih osamelcev vidimo na Gorjancih. Od jame Čestitke ob večjih nalivih teče potoček do izvira Orehovskega potoka.

Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista 4. oktobra 2018