© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Črnomaljski planinci na Kreuzeckgruppe v Avstriji


lokalno
Janez Jerman Foto: udeleženci izleta
10. 8. 2014, 08.45
Posodobljeno
12. 08. 2014 · 12:51
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_01_000.jpg
Arhiv Lokalno.si
img_27_000.jpg
Arhiv Lokalno.si
img_52_000.jpg
Arhiv Lokalno.si
img_23_000.jpg
Arhiv Lokalno.si

Kreuzeckgruppe je pogorje v Visokih Turah in se razprostira na Tirolskem in Koroškem, geografsko pa je na severu Mölltal, na jugu pa ga omejuje Zgornja Dravska dolina. Najvišji vrh je Polinik nad Obervellachom. Geološka zgradba (granit) masiva ponuja veliko količine vode ob poteh, saj koder seže pogled povsod so jezera in potoki. Po vseh dolinah se pase živina, ovce pa vse do vrhov.

V ponedeljek, 4. avgusta, smo se z avtobusom pripeljali v vasico Irschen, 15 km pred Lienzem. Po cesti smo šli do Leppner Alm, se okrepčali v koči Bergheimat in po pašnikih smo nadaljevali proti koči. Pred jezerom Lamnitzsee se je nekaj planincev povzpelo še na Scharnik, 2657 m. V rahlem dežju smo po 9-urni hoji prišli do cilja tega dne Hugo-Gerbers-Hütte, 2347 m. Koča je bila zgrajena leta 1910 in je še sedaj taka, originalna, 110 let stara, imenuje se po ustanovitelju planinskega kluba Spodnje Avstrije Huga Gerberja. Po večerji smo bili deležni še jodlanja dveh deklet na tirolski način.

Po deževni noči smo šli v oblačnem vremenu po grebenski poti Kreuzeck-Höhenweg proti koči Feldner. Ves čas smo hodili med 2300 in 2700 m, najvišji vrh na poti je bil Hochkreuz, 2709 m. Razgledi so bili kljub oblakom dobri in pogled na zelene doline in visokogorska jezera lepi. Grebenska pot je bila mokra in nekoliko spolzka, tako da smo zanjo porabili nekaj več časa, 8 ur. Nad kočo se je nekaj članov povzpelo še na Kreuzeck, 2701 m. V planinski koči Feldnerhütte, 2182 m, nas je pričakal oskrbnik Bruno z dobrodošlico. Po večerji (tirolski cmoki ali kuhan šinek s kislim zeljem) smo kmalu zaspali v prijetnih sobah.

Zjutraj smo v lepem vremenu sestopili po dolini Gnoppnitztall v Greifenburg in med potjo uživali v nabiranju borovnic, jagod, malin. Po petih urah hoje pretežno po makadamski cesti smo v mestu obnovili zaloge hrane in se nato odpeljali v Obervellach. Ta dan nas je čakal še štiriurni vzpon do koče Polinik-hütte, 1873 m. Oskrbnica Mariane se je res potrudila in za večerjo pripravila odlično hišno specialiteto Fleischkrapfen (http://www.chefkoch.de/rezepte/1957781318501708/Pongauer-Fleischkrapfen.html). Skupna ležišča so bila udobna in primerna za počitek.

Za vzpon na najvišji vrh skupine Polinik, 2784 m, se je odločilo 11 planincev in poplačani smo bili z lepim vremenom in s širnimi razgledi. Ostali člani so okrog koče nabirali borovnice, nekaj pa jih je odšlo na razgledni Ebeneck, 2122 m, nad dolino Mölltall. Sestop v dolino po macesnovem gozdu je bil sicer dolg, vendar je ob pripovedovanju šal hitro minil. Na poti proti domu smo se ustavili še pri jezeru Badesee blizu Borovelj v dolini Rož, se okrepčali v gostišču, nekateri so se kopali.

Dnevno smo hodili okrog osem ur, kar za dobro pripravljene udeležence ni bil prevelik zalogaj. Vsak dan smo spali v drugi koči in spoznavali različne oskrbnike, drugačne navade in njihovo ponudbo. Pokrajina je zelo zanimiva, drugačna od naših Alp, planinske poti tehnično niso bile zahtevne, so pa razdalje med kočami večje. Cene hrane, pijače in prenočišč so primerljive s tistimi v naših kočah. Štiridnevno planinarjenje po tej gorski skupini bo vsem ostalo v lepem spominu. Morda bo kdo od udeležencev še kdaj obiskal te hribe, saj je ciljev še veliko.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.