Črnomaljske planinke osvojile Limbarsko goro

Besedilo: Sara Plut Pečaver, Sabina Stopar Fotografije: Sabina Stopar, Sonja Jerman, Tereza Tomažev

10. 3. 2014, 12.40

Posodobljeno

11. 03. 2014 · 12:19

Deli članek

Facebook

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Velikost pisave

Manjša

Večja

Že tradicionalni pohod za ženske smo tokrat obeležile v soboto, 8. marca 2014, s pohodom na Limbarsko goro (773 m). Ugodne vremenske razmere in dobra družba (45 udeleženk) so začinile uspešen pohod.

Razmišljanje o pohodu z vidika tretješolke Sare:

V soboto zjutraj smo se morali zbuditi zelo zgodaj. Oblekli smo se in pripravili malico za pohod. Z avtom smo se odpeljali v Črnomelj, kjer je že čakal avtobus. Odpeljali smo se v Semič in pobrali še druge pohodnice. V Novem mestu še štiri so nas čakale zadnje planinke. Ko smo bile vse zbrane, smo se odpeljale proti staremu gradu Tuštanj pri Moravčah. Tam smo videle tudi staro drevo, ki je staro že petsto let. Pet odraslih žensk ga je objelo. V Moravčah smo se odpravili proti Limbarski gori. Hodili smo po asfaltni cesti, ki je bila na začetku ravna in se počasi vzpenjala. Na koncu vasi se je začela gozdna pot. Hodili smo po gozdu, travnikih in pašnikih. Utrujene, a zadovoljne smo prispele na vrh. Tam smo si ogledale cerkev sv. Valentina in pokrajino. Beli vrhovi Kamniških Alp so bili lepi. Nato smo se usedle in pojedle malico. Ko smo se najedle, smo počivale in se prepustile občudovanju narave. Odpravile smo se proti dolini. Šle smo skozi gozd, prečkali travnike in šli skozi vasi. Na nekaterih delih poti so bile strme poti navzgor. Hodili smo tudi ob potočkih, ki so bili zanimivi in lepi. Ko smo se bližali gozdu, smo videli posledice žleda. Drevesa so bila polomljena. Iskali smo markacije (planinska pot). Videli smo telohe, trobentice, zvončke in še veliko drugih. Ko smo hodili po gozdu, so bila drevesa porušena na pot in smo se jih morali izogibati in plezati čez njih in pod njimi. Ko smo videli Gradiško jezero, se je pot strmo spuščala. Šli smo zelo počasi, da ne bi padli. Pogled na jezero je bil zelo lep. Okrog jezera je pot, kjer lahko hodiš, tečeš, se voziš s kolesom ... Tu se je končal naš pohod. Avtobus nas je tu počakal in nas odpeljal na kosilo. Vse pohodnice smo site in prijetno utrujene prispele domov z novimi dogodivščinami z izleta.