Avdicija na Veliki Loki
KUD Ivan Cankar iz Velike Loke je ena redkih amaterskih gledaliških skupin, ki načrtno skrbi za svoj razvoj in pomladek. Kljub temu, da v svojem kraju nimajo nikakršne šole in da sodijo v šolski okoliš Šentlovrenc, nekateri otroci pa zaradi delovnih obveznosti staršev obiskujejo šole tudi drugje, to njihovega ustvarjanja pretirano ne moti. Najprej zato, ker imajo v kraju bogato kulturno umetniško, zlasti gledališko tradicijo, ki sega veliko pred drugo svetovno vojno; ker so v zadnjem obdobju s preureditvijo dvorane in odra izboljšali tehnične pogoje; in ne nazadnje, ker imajo občutek za delo z mladimi.
Žal je za sedaj zgodovina nekdanje občine Velika Loka, v katero so sodili še večji kraji Šentlovrenc in Čatež z okoliškimi vasmi, na področju kulturnega ustvarjanja premalo raziskana. Nekatera pričevanja in porumenele fotografije pa kažejo, da je bilo kulturno ustvarjanje od začetka prejšnjega stoletja naprej bogato in raznoliko. Ustno izročilo pravi, da ni minilo leto, da ne bi uprizorili po najmanj eno gledališko predstavo, ki so jo najpogosteje uprizorili kar pod seniki. Zelo pogosti pa so bili različni glasbeni nastopi na katerih so tudi plesali.
Na letošnji kulturni praznik so Velikoločani z mladinsko skupino premierno uprizorili komedijo Avdicija. V predstavi, ki sta jo priredili režiserka Melita Pangerc in njena pomočnica Hana Sinjur, je zaigralo 11 šoloobveznih deklet in fantov. Dvorana, ki verjetno že dolgo ni bila tako nabito polna, je mladost in njihovo prepričljivo igro nagrajevala z gromkim aplavzom. Prav čutiti je bilo, da gledalci želijo vedrino in da jih mladenke in mladeniči dobesedno sproščajo.
Zgodba v predstavi je relativno enostavna: gledališka skupina se je v domačem kraju (kar bi bila lahko seveda tudi Velika Loka) odločila, da uprizori predstavo, zato je razpisala avdicijo za sprejem. Pred (igralki) režiserki, ki predstavljata gledališko stroko, posamično prihajajo kandidatke in kandidati različnih profilov in starosti ter med izbiro pokažejo svoje človeške karakterje in splošen odnos do kulture. S šaljivimi življenjskimi in besednimi zapleti ter s komičnimi sredstvi je mladina dobesedno navduševala občinstvo. Besedilo, ki terja zaradi šaljivih učinkov kar precej natančnosti, so mladi igralci obvladali profesionalno, zadrege, ki normalno nastajaj v soigri, pa so mojstrsko premagovali. Predstavo so kljub skepsam pred začetkom predstave odigrali odlično, tako da občinstvo niti ni dojemalo, da ima pred seboj skupino mladih začetnikov. Igrali so: Matej Gorišek, Teja Majzelj, Maj Končina, Ema Lavrič, Lavra Gliha, Kristian Sluga, Vid Vidmar, Neli Bedene, Maruša Jeras, Jerca Gorenc, Jakob Lavrič
Vsekakor k razpoloženju na odru in v dvorani prispeva tehnična podpora predstave, saj si je vodstvo društva vse leto in na vse pretege prizadevalo, da so preuredili tako dvorano (izolacijo in ogrevanje) kot tudi odrsko opremo, zlasti osvetljavo in hvalevredno ozvočenje.
Skratka, za nami je odlična gledališka predstava, ki je ponudila veliko: najprej samozavest mladim igralcem, ki so se prvič spoprijeli s tako zahtevno temo; potem so le-ti dali samozavest vodstvu KUDa, da ima za seboj novo generacijo igralcev, da ima lepo bodočnost; izbrusili sta se tudi novi režiserki … Prav »novi« režiserki, Melita Pangerc in Hana Sinjur, tudi dajeta upanje, da bo v prihodnje še več otroških in mladinskih predstav.
Tu pa seveda niti veliko ne govorimo o publiki, ki je bila izjemno odzivna in ki prav z obiskom kaže, kako je željna podobnih predstav.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
