ZZRS

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kot pojasnjujejo na Zavodu za ribištvo Slovenije, dolgotrajni vročinski valovi in nizki pretoki vse bolj spreminjajo razmere v slovenskih rekah ter ogrožajo ribje populacije.

Podnebne spremembe vse bolj vplivajo tudi na slovenske sladkovodne ekosisteme. Dolgotrajna vročinska obdobja in nizki pretoki spreminjajo temperaturni režim rek, zmanjšujejo količino raztopljenega kisika ter pomembno vplivajo na življenjske razmere rib in drugih vodnih organizmov.

Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki na 185 vodomernih postajah spremlja temperaturo slovenskih rek, kažejo, da so bile povprečne temperature rek leta 2024 za 1,1 stopinje Celzija višje od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje so zabeležili avgusta, ko je temperatura vode povprečje presegla za kar 2,6 stopinje.

Topla voda pomeni manj kisika

Višje temperature vode ribam povzročajo dvojno težavo. Topla voda namreč vsebuje manj raztopljenega kisika, hkrati pa se ribam zaradi hitrejše presnove potrebe po kisiku povečajo. Ob nizkih pretokih se razmere še dodatno zaostrijo, saj imajo ribe manj možnosti za umik v hladnejše predele rek.

Takšne razmere povečujejo fiziološki stres, občutljivost za bolezni, zmanjšujejo uspešnost razmnoževanja in lahko povzročijo tudi večjo smrtnost rib.

Najbolj ogrožene so potočne postrvi in lipani

Med najbolj občutljivimi vrstami sta domorodna potočna postrv in lipan, ki sta prilagojena hladnim, s kisikom bogatim vodam. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam zanju predstavlja resno grožnjo, podobno pa velja tudi za šarenko.

Čeprav se ribe ob vročini umikajo v globlje tolmune, pritoke in zasenčene dele vodotokov, dolgotrajni vročinski valovi pogosto presežejo tudi zmogljivost teh naravnih zatočišč.

Omejitve ribolova kot zaščitni ukrep

V Sloveniji velik del športnega ribolova poteka po načelu »ujemi in spusti«, ki v običajnih razmerah ne ogroža ribjih populacij. Med vročinskimi valovi pa se zaradi slabšega zdravstvenega stanja rib tudi takšen ribolov na najbolj prizadetih vodotokih začasno omeji.

Namen ukrepov je ribam omogočiti čim boljše možnosti za preživetje v obdobjih izjemno neugodnih hidroloških razmer ter dolgoročno ohraniti zdrave sladkovodne ekosisteme.

Sava Bohinjka kot opozorilo

Med najbolj izpostavljenimi slovenskimi rekami je letos Sava Bohinjka, kjer so zaradi neugodnih razmer prvič začasno omejili tudi ribolov. Strokovnjaki opozarjajo, da podnebne spremembe, posegi v vodotoke, zmanjševanje obrežne vegetacije, hidroenergetske ureditve in drugi pritiski skupaj predstavljajo vse večji izziv za ohranjanje ribjih populacij.

Ker podnebni modeli napovedujejo še pogostejše vročinske valove in daljša obdobja nizkih pretokov, bo po mnenju strokovnjakov za dolgoročno ohranitev slovenskih rek potrebno prilagojeno upravljanje voda, varovanje habitatov ter tesno sodelovanje vseh, ki skrbijo za naše vodotoke.