Prostovoljka Živa ima spet »party« z dvoživkami
Živa Bombek iz Ptuja ima skoraj vsak večer prav poseben »party«. Le da so njeni gostje krastače, pupki in druge dvoživke; glavni cilj pa je rešiti čim več malih življenj.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ko se temperature dvignejo nad 5 stopinj Celzija, se začne pomladna selitev dvoživk in takrat ima prostovoljka in naravovarstvenica Živa Bombek polne roke dela. Vsak večer se poda na teren, kjer rešuje »žabice« pred kolesi avtomobilov.
Njena obvezna oprema so vedro, naglavna svetilka, odsevni jopič in zavedanje, kako pomembno je vsako bitje za naš planet. Vse do konca marca ali sredine aprila jo lahko srečate na Orešju, kjer je selitev najintenzivnejša. Dvoživke se tam skušajo prebiti čez cesto do vode, kjer bodo odložile mrest. Reševanje poteka ob sončnem zahodu in pogosto tudi v popolni temi, zato so prostovoljci kljub odsevnim jopičem slabo vidni.
»Na terenu s prostovoljci smo že 14 dni in doslej smo rešili približno 400 dvoživk. Letos je zanimivost, da smo zaznali že šest navadnih pupkov, kar je rekord v vseh dvanajstih letih spremljanja. Tu in tam opazimo tudi kakšno samico, ki se že vrača nazaj proti gozdu. Ob naslednjem dežju pa bodo dvoživke spet rinile iz vseh lukenj,« je povedala Živa.
To delo opravlja z veliko predanostjo in ljubeznijo do teh živali. Marsikdo dvoživk ne upa niti prijeti v roke, Živa pa jih brez zadržkov pobira s ceste z golimi rokami in se nad njimi vedno znova navdušuje. Po njenih besedah so letos vozniki precej strpni in pogosto upočasnijo vožnjo, ko jo opazijo ob cesti. Celoten odsek ceste, ki ga pregledujejo, je dolg približno 1.700 metrov, zato morajo biti precej hitri, da kakšna žabica ne konča pod kolesi avtomobilov.
Množična selitev se je letos začela nekoliko kasneje kot v zadnjih letih. »Pravzaprav je letos spet normalno leto,« pravi Živa. »Selitev se je začela v začetku marca, ne pa že februarja kot v preteklih letih.«
Kljub dobri volji pa Živa opozarja, da tega dela prostovoljci ne morejo opravljati v nedogled. Občine bi jim lahko pomagale z namestitvijo zaščitnih ograj za dvoživke, ki bi jih usmerjale na varna mesta za prenos čez cesto. Še boljša rešitev pa bi bili posebni podhodi, ki bi jim v omogočili varen prehod brez človeške pomoči.
»Prostovoljci po vsej Sloveniji namenjamo ure in ure reševanju dvoživk, a v resnici s tem varujemo tudi planet za vse nas, ki živimo na njej,« je zaključila Živa.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
