Zdravstvo: Petina manj izdanih napotnic, čakalne vrste vse daljše
»V času epidemije covida smo pozabili na vse drugo. Obstaja samo covid, vse se vrti okrog covida, zapiramo oddelke, prerazporejamo kadre, prestavljamo ambulantne preglede, omejujemo dostop do osebnih zdravnikov in zdravstvenih storitev in ne opravljamo posegov, diagnostike in operacij, ki bi jih morali. Koliko škode s tem nastaja? Koliko ljudi je zaradi tega umrlo – ali pa še bo? Smo pozabili na načelo primum nil nocere (najprej ne škodi)? To načelo je še vedno temelj medicine!«
To je ena izmed kopice pripomb zdravniških kolegov, na katere odgovarja prof. dr. Alojz Ihan na spletni strani zdravniške zbornice. Gre za eno od vprašanj, ki se očitno porajajo ne samo navadnim laikom, pač pa tudi doktorjem medicine. Minister za zdravje Tomaž Gantar sicer pravi, da je pač koronavirus tu in da mu predvsem želimo preprečiti vstop v zdravstvene ustanove. Poleg dejstva, da je 780 zdravstvenih delavcev že bilo okuženih z virusom, še večjo težavo pri organizaciji dela predstavljajo karantenske odločbe ostalih zaposlenih.
Čakalne vrste so se v času od začetka epidemije v sredini marca podaljšale, o težavah pacientov, ki ne morejo kontaktirati osebnih zdravnikov, pa smo že večkrat pisali. Preobremenjenost primarnega zdravstva bo tako nedvomno pustila neizmerljive dolgoročne posledice. 30 % manj diagnoz raka nedvomno ne odražajo izboljšane zdravstvene slike Slovencev, pač pa nedelovanje sistema v času krize.
300.000 manj napotnic
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je letos v obdobju med marcem in avgustom bilo izdanih 1,3 milijona napotnic za specialistični pregled ali poseg oziroma drugače rečeno okoli 304.000 napotnic manj kot lansko leto. Rečeno drugače, k specialistu je bilo napotenih 19 odstotkov manj pacientov.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
