Arhiv Štajerskega Tednika

A veste, da so Azteki in Maji kakavova zrna cenili bolj kot zlato? Pravzaprav so jih uporabljali za plačilno sredstvo. Španski osvajalec Cortez je bil najverjetneje prvi, ki je v Evropo prinesel čokolado. Kakav je takrat opisal kot pijačo bogov, ki krepi telo in premaguje utrujenost. Kot zanimivost lahko povemo, da je Cortez mislil, da bodo pri Aztekih našli zlato, vendar so našli le kakavova zrna. Vladar naj bi jih po nekaterih zapisih v skladiščih hranil celo 960 milijard zrn. Iz Španije se je kakav nato razširil v Francijo, na Nizozemsko, v Veliko Britanijo, Belgijo in drugod po Evropi. Azteki so kakav imenovali srčna kri, saj spodbuja delovanje srčno-žilnega sistema, ponuja pa tudi protivnetne, antialergijske, antirakotvorne in antioksidativne lastnosti.

Spoznajmo antioksidante

Študije kažejo, da ima kakav celo večji antioksidativni učinek kot čaj ali kava. Antioksidanti, ki jih najdemo v kakavu, pomagajo telesu nevtralizirati proste radikale ter močno okrepijo delovanje imunskega sistema.

Izboljša delovanje možganov

Znanstveniki so potrdili, da se v kakavu skrivajo učinkovine, ki pozitivno vplivajo na delovanje možganov. Kakav krepi delovanje spominskih funkcij ter ima pozitivne učinke na učenje in pomnjenje. Prav tako povečuje pretok krvi v možganih.

Krvni tlak in holesterol

Flavonoidi, s katerimi je kakav bogat, so koristni tudi pri zniževanju krvnega tlaka. Prav tako so nepogrešljivi  pri srčno-žilnih boleznih, saj izboljšajo elastičnost žil. Študija pa je tudi pokazala, da kakav znižuje vrednost trigliceridov ter slabega holesterola (LDL) ter pomaga pri dvigu dobrega. Pomaga tudi pri delovanju trebušne slinavke in pri izločanju inzulina ter uravnava krvni sladkor.  

Preberite več v Štajerskem Tedniku