Profimedia

Repe je sicer danes na vrtovih vse manj in velja prej za izjemo kot pravilo. Pa ne zato, ker bi jo bilo zahtevno gojiti, temveč so jo preprosto izpodrinile druge povrtnine. A veliko dobrega boste storili, če ji boste namenili vsaj košček vrta, saj ni le okusna in uporabna v zimski kuhinji, temveč tudi zelo zdrava. Na prehodu iz zime v pomlad pride še posebno prav za čiščenje telesa in krepitev imunske odpornosti; hkrati polepša kožo in ohranja mladosten videz.

Nizka kalorična vrednost

Sveža ali kisla repa je zelenjava z nizko kalorično vrednostjo in izjemnimi hranilnimi učinkovinami. Je bogat vir vitamina C ter drugih vitaminov, ki organizem varujejo pred okužbami. Vsebuje veliko balastnih snovi, ki telo očistijo in so prav tako pomembne za krepitev zdravja, ter nekaj ogljikovih hidratov, beljakovin in mineralov, med katerimi izstopajo kalcij, natrij, kalij, magnezij. Folna kislina in antioksidanti preprečujejo oksidativni stres in upočasnjujejo procese staranja.

Profimedia

Protivirusno, protibakterijsko in protirakavo delovanje

Repa pospešuje prebavo in je priporočljiva za zdravljenje bronhitisa, kašlja, angine, ekcemov in aken, pomaga tudi pri obolenju prostate in je močan diuretik.

Zaradi pravilnih razmerij hranilnih snovi repa na telo deluje protibaterijsko, protivirusno in protirakavo. Zato je uživanje repe v času prehladnih obolenj in v obdobjih, ko imamo šibek imunski sistem, še kako priporočljivo. Odlična je torej za čiščenje organizma ter krepitev zdravja nasploh. Iz nje lahko pripravimo solate, juhe, enolončnice pa tudi prikuhe.

Sveža ali okisana

Slovenci po navadi uporabljamo le plodove, medtem ko v italijanski kuhinji uporabljajo tudi repino listje, iz katerega pripravljajo dušene liste s česnom ali testenine z repinimi listi, inčuni in česnom. Mlado repo lahko jemo surovo, podobno kot redkev, ali jo kuhamo v sopari. Starejšo uporabljamo denimo za pripravo pireja ter jo dodajamo v juhe in enolončnice. Lahko jo tudi izdolbemo in nadevamo ter tako pripravimo prilogo k mesu.