Profimedia

Čezmerni vetrovi kažejo na neravnovesje v prebavnem sistemu, ki lahko zelo ekstremno vpliva na splošno zdravje in sproži resne bolezni. Napihnjenost je torej treba resno obravnavati in tudi odpraviti, sicer tvegamo posledice, kot so kronična črevesna obolenja, chronova bolezen, ulcerozni kolitis, alergije, vnetja, avtoimunska obolenja (revmatizem, lupus …) in hormonska neravnovesja.

Preberite tudi:

• Kaj jesti, ko nastopijo težave z želodcem in zgago?
• Rastlina, ki vas očisti strupov in pospeši metabolizem
• Mnogi mislijo, da je le plevel, a je prava zakladnica zdravilnih učinkovin

Kriva je (tudi) hrana

Napihnjenost povzročajo prepozno ali nočno hranjenje, prenajedanje, prehitro hranjenje, premalo žvečenja, prevelike količine hrane naenkrat, prehranjevanje in pitje hkrati, mnoga zdravila, ki vplivajo na prebavni sistem, saj poškodujejo zdravo črevesno floro in povzročijo napenjanje. Takšni so antibiotiki in protibolečinska zdravila.

K napihnjenosti lahko vodijo sladkorni nadomestki, kot so sorbitol, maltitol, ksilitol. Ti nadomestki sladkorja so v različnih izdelkih z oznako »brez sladkorja«, v brezalkoholnih pijačah, sladkarijah, žvečilnih gumijih, zdravilih, dražejih za lizanje ...

K napihnjenosti lahko vodijo sladkorni nadomestki, kot so sorbitol, maltitol, ksilitol.

Napihnjeni smo lahko tudi zaradi napačne kombinacije živil, kot so žita s sadjem, žita z mlečnimi izdelki, banane v smutijih z zelenjavo in drugim sadjem, ali zaradi intolerance na določeno hrano, kot so fruktoza, laktoza, gluten, histamin, oreščki, stročnice.

Strupi iz okolja

Napihnjenosti ne povzroča le hrana. Veliki povzročitelji so tudi stres, premalo spanja, premalo gibanja na svežem zraku, kemikalije iz čistil in kozmetike, celo amalgam iz zobnih zalivk, živo srebro iz rib, okoljski toksini, strupi iz detergentov. Onesnažena voda in zrak lahko poškodujeta črevesno floro ter posledično sprožita napenjanje.

Preberite še ...

Prehrana · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Profimedia

Hrana proti napihnjenosti

Predvsem posegajte po živilih, ki imajo protivnetne lastnosti ter vsebujejo veliko antioksidantov, mineralov, kalija in nujno potrebne maščobne kisline. Živila, ki se še posebej priporočajo za pomoč v boju z napihnjenostjo, so kumare (odlične protivnetne lastnosti), rukola (v želodcu preprečuje nastanek neprijetnih plinov), probiotiki (fermentirani mlečni izdelki – z njimi v telo vnesemo dobre bakterije), papaja (pomaga pri razgradnji beljakovin in olajša prebavo). V veliko pomoč so šparglji oziroma beluši (pripomorejo pri izločanju vode) in lanena semena, ki so prehranske vlaknine, saj pomagajo proti zaprtju, ki je lahko prav tako vzrok napihnjenosti.

Prehranjevalne navade

Za zdravo prebavo je pomembno, da ste telesno aktivni ter se izogibate stresnim okoliščinam, žvečenju žvečilnega gumija in umetnim sladilom. Če nosite protezo, poskrbite, da bo ustrezne velikosti. Jejte počasi, hrano dobro prežvečite in se ne prenajedajte. Zaužijte več manjših obrokov na dan (večji obroki so namreč težje prebavljivi), zadnji obrok pa naj bo na vrsti vsaj dve uri pred spanjem. Pijte dovolj tekočine, saj tako pospešite praznjenje želodca, izogibajte pa se gaziranim, zelo mrzlim in zelo vročim pijačam.

Profimedia

Še nekaj nasvetov

Zelo pomaga žvečenje klinčkov, ki jih pozneje kar pogoltnite, pripravite si metin ali komarčkov čaj, tudi janež in kamilica sta odlična izbira. V hrano dodajte rožmarin in ingver. Pijte skoraj vročo vodo z limono. Masirajte si trebuh z nekaj kapljicami eteričnega olja poprove mete in kokosove maščobe, včasih pa pomagajo že topli obkladki ali sprehod na svežem zraku.