pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Čokolada ima med živili prav posebno mesto. Je drobna razvada, priljubljeno darilo, nepogrešljiva sestavina številnih sladic, za največje poznavalce pa izdelek, pri katerem štejejo poreklo kakava, aroma, tekstura in način izdelave.

Svetovni dan čokolade obeležujemo 7. julija. Po eni od razširjenih razlag naj bi datum spominjal na prihod čokolade v Evropo leta 1550, čeprav zgodovinski viri prihod kakava na evropska tla povezujejo tudi z zgodnejšim obdobjem. Zagotovo pa je Evropa v 16. stoletju spoznala nekaj, kar je bilo ljudstvom Srednje in Južne Amerike znano že stoletja.

Kakav je bil nekoč vreden kot denar

Zgodba čokolade se je začela s kakavovcem in njegovimi plodovi. Kakav so uporabljali že Olmeki, pozneje pa so njegovo gojenje razvili Maji in Azteki. Iz zmletih kakavovih zrn, vode, čilija in začimb so pripravljali grenak napitek, ki je bil namenjen predvsem višjim slojem, vojščakom in posebnim obredom.

Kakav je imel velik družbeni, duhovni in gospodarski pomen. Azteki so kakavova zrna uporabljali celo kot plačilno sredstvo.

Po prihodu kakava v Evropo se je njegov okus začel spreminjati. Španci so napitku dodali sladkor in omilili njegovo grenkobo, vendar je čokolada še dolgo ostala predvsem privilegij premožnih. Do prve trdne čokolade, podobne današnji, je minilo več kot 300 let.

Dolga pot od zrna do tablice

V enem plodu kakavovca je od 20 do 60 kakavovih zrn, ki so v surovi obliki grenka. Pot do gladke in aromatične čokolade je zato precej dolga.

Po obiranju kakavova zrna fermentirajo, posušijo in pražijo. Nato jih oluščijo in zmeljejo v kakavovo maso, iz katere pridobivajo tudi kakavovo maslo in kakav v prahu. Glede na vrsto čokolade nato dodajo sladkor, mleko in druge sestavine, končna tekstura, sijaj in značilen pok ob lomljenju pa so odvisni tudi od pravilnega konširanja in temperiranja.

Je čokolada lahko tudi zdrava?

Odgovor ni povsem preprost. Pomembna je razlika med kakavom, temno čokolado z visokim deležem kakava in mlečno čokolado z več sladkorja.

Kakav vsebuje minerale, med njimi magnezij, železo, fosfor in cink, pa tudi kofein, teobromin in flavanole. Vendar to ne pomeni, da je vsaka čokolada zdravo živilo ali da jo lahko uživamo brez omejitev.

Če čokolado izbiramo predvsem zaradi kakava, je smiselnejša izbira temna čokolada z visokim deležem kakava, a tudi pri tej velja zmernost.

Slovenci ostajamo zvesti klasiki

Čeprav na trg prihajajo vedno bolj nenavadne kombinacije okusov, Slovenci še vedno radi posegamo po preverjeni klasiki. Med priljubljenimi so mlečne čokolade in kombinacije z lešniki, karamelo ter sadnimi okusi.

Čokoladi smo najbolj naklonjeni pozimi, najmanj pa je kupujemo poleti. Po podatkih, zbranih v izhodiščnem besedilu, naj bi po njej najpogosteje posegali ob koncu tedna in v večernih urah. Vedno več zanimanja vzbujajo tudi izdelki z lokalnimi sestavinami, kot so bučna semena, solni cvet in pehtran, ter drznejše kombinacije, denimo s tartufi.

Tudi Velenje ima svojo čokoladno zgodbo

Del slovenske čokoladne zgodbe nastaja tudi v Velenju. Začetki lokalne čokoladne zgodbe segajo v leto 2007, ko je ljubezen do čokolade in ustvarjanja drugačnih slaščic prerasla iz ljubiteljske dejavnosti v širšo ponudbo ročno izdelanih čokoladnih izdelkov.

Danes ponudba obsega pralineje, bonboniere, čokoladne tablice različnih okusov in druge izdelke, zgodba pa je sčasoma presegla lokalne okvire in dosegla tudi tuje trge.

Čokolada je tako v stoletjih prehodila dolgo pot – od hrane bogov in simbola bogastva do sladke razvade, ki je danes dostopna skoraj vsakomur. Svetovni dan čokolade pa je več kot primeren razlog, da si danes brez slabe vesti privoščimo vsaj kakšen košček.