##IMAGE-3489805##

Slovenci smo med največjimi potrošniki nagrobnih sveč, največ jih seveda porabimo prav okrog 1. novembra ob dnevu mrtvih. Vse te sveče letno pomenijo za od 4.000 do 4.500 ton odpadkov, ki pa jih je mogoče v celoti predelati, s čimer se je kot prvo v državi letos začelo ukvarjati podjetje Plastkom.

Jeseniško podjetje, ki se je že prej ukvarjalo s predelavo plastike, je v prostorih nekdanjih Jeseniških mesnin letošnjega junija odprlo obrat za reciklažno nagrobnih sveč. Dnevno v njem predelajo do osem ton odpadnih sveč, iz katerih pridobijo 5,5 tone voska in plastike. Iz sveč, ki so prej končale med mešanimi odpadki, sedaj nastanejo PVC in polipropilenska plastika, PET embalaža, železo in aluminij iz pokrovčkov ter vosek.

Vseh šest frakcij nagrobnih sveč gre v nadaljnjo predelavo. Tako plastiko izvozijo v Italijo, kjer iz njih delajo cevi, iz parafina svečarji delajo nove sveče, ponovno uporabne pa so tudi kovine. Če bi običajno nagrobno svečo pustili na deponiji, bi trajalo od pet do sedem let, da bi se PVC razgradil, medtem ko ima ostala plastika rok razgradnje dve do tri leta. Slovenija je doslej večino odpadnih sveč izvažala.

V Plastkomu se največ dela obeta okrog dneva mrtvih, ko se na slovenskih grobovih nabere za 1.500 ton ostankov nagrobnih sveč. Zaenkrat imajo pogodbo sklenjeno z 62 komunalnimi podjetji, ki poberejo približno dobro polovico vseh odpadnih sveč in jih dajo v predelavo jeseniškemu podjetju, preostanek sveč drugi koncesionar vozi na Hrvaško. Potekajo pogovori, da bi vse ostanke sveč predelali na Jesenicah. Vendar dogovora še ni in utegnilo bi se celo zgoditi, da bi v Sloveniji odprli še eno predelovalnico.