Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Z judo turnirjem, ki ga prireja Judo klub Olimpija Krmelju v petek ob 17.30 v judo dvorani v Krmelju, se bo sklenil ciklus desetih prireditev, ki so se začele v začetku oktobra ob letošnjem krmeljskem krajevnem prazniku. Na prijetni kulturni prireditvi v okviru krmeljskega praznika se je z interpretacijo izbranih pesmi predstavil mešani pevski zbor Dvor pri Žužemberku, s pevovodkinjo Marjano Ahačič Dobovšek, ki je povedala, da, čeprav je z družino preživela v Krmelju sorazmerno kratko obdobje svoje mladosti, ji je to ostalo v prijetnem spominu.

Arhiv Dolenjskega lista

Ljubiteljsko se ukvarja s slikarstvom in je v krmeljski kulturni dvorani postavila na ogled svoja olja in akrile krajin, ki jih je za krmeljsko razstavo izbral akademski slikar Uroš Weinberger.

"Navdih mi daje narava, predvsem lepa Dolenjska. Moja najljubša tematika je krajina," je povedala Dobovškova. Doslej je imela 6 samostojnih razstav, sodelovala pa je na več kot 35 skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini.

Eno svojo sliko je Dobovškova podarila Krmeljčanom in tako je morda nastal zametek zbirke, ki bo še polepšala povsem obnovljeno kulturno dvorano. Zahvalila se je prijateljicama Ani Hočevar in Berti Logar ter predsednici KS Krmelj Slavici Mirt in zgodovinarju Radu Kostrevcu, ki je natančno orisal obdobje, ko so Ahačičevi živeli v Krmelju in je bilo že zelo razvito zborovsko petje.

Preberite še ...

Finance · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

Kot gost je na prireditvi nastopila tudi Moška vokalna skupina Lira iz Krmelja, ki je že dobila povabilo tokratnih gostov, vsaj tako očaranih s petjem Krmeljčanov, pod vodstvom Francija Bastardija, kot je bila Lira s kakovostjo petja dvorskega zbora.

Kostrevc je povedal, da je po 2. svetovni vojni sorazmerno kmalu v okviru Delavskega prosvetnega društva Svoboda (predhodnik sedanjega Delavsko kulturnega in športnega društva - DKŠD)  Krmelj začel z delom Moški pevski zbor (MoPZ) Svoboda, leta 1953 pa je nastal še Ženski pevski zbor Svoboda, ki je deloval pod vodstvom znanega glasbenega pedagoga Ludvika Ahačiča, očeta pevovodkinje in slikarke Marjane. Ahačič, ki se je z družino priselil v Krmelj, je kmalu prevzel tudi vodstvo MoPZ, občasno pa sta zbora nastopala kot mešani pevski zbor. Družina Ahačič se je kmalu preselila v Novo mesto, a je v krmeljski ljubiteljski, zlasti pevski kulturi, pustila vidne sledi, kajti v krmeljskem ženskem zboru sta prepevali tudi Ahačičeva soproga Brunica in starejša hči Polona.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista