Nevidna grožnja v travi: Vsak tretji bolnik ima težave s spominom
Slovenija že vrsto let izstopa kot ena najbolj ogroženih držav, in čeprav država ponuja brezplačno zaščito, jo prebivalci v veliki meri ignoriramo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenci veljamo za narod hribovcev, sprehajalcev in nabiralcev gozdnih sadežev. A s prihodom toplih dni se naša zelena igrišča spremenijo v območje visokega tveganja. Strokovnjaki opozarjajo: medtem ko naša država po nevarnosti okužb s klopi sodi v sam evropski vrh, se prebivalci požvižgamo na zaščito in to celo takrat, ko nam jo država ponuja brezplačno.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) nam je odgovoril na vprašanja in ponudil najnovejše podatke o širitvi programa cepljenja, kritičnih regijah in trajnih posledicah, ki jih ta zahrbtna bolezen pušča na telesu.
Ko bolezen pusti trajne posledice
Mnogi okužbo s klopnim meningoencefalitisom (KME) še vedno podcenjujejo ali pa jo zamenjujejo z lymsko boreliozo, ki jo uspešno zdravimo z antibiotiki. Pri KME učinkovitega zdravila ni, zdravijo se le simptomi, bolezen pa lahko pusti trajne posledice na osrednjem živčevju.
"Več kot polovica bolnikov povsem ozdravi, od 0,5 do 2 odstotka bolnikov umre, pri 5 do 10 odstotkih bolezen pušča ohromitve, ki se pogosto ne popravijo v celoti," navaja NIJZ. Posledice pa se ne ustavijo le pri telesni invalidnosti. Okužba lahko trajno načne tudi naše kognitivne sposobnosti. Na to tudi opozarjajo:
"Dobra tretjina bolnikov z meningoencefalitisom ima po preboleli bolezni glavobole, motnje spomina, motnje zbranosti, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja. Bolnike po prebolelem KME tako spremljajo še leto dni po preboleli bolezni, v primeru težav tudi dlje."
Brezplačno cepljenje za rojene med 1970 in 1983
Da bi zaščitili prebivalstvo, na NIJZ vsako leto širijo krog tistih, ki jim cepljenje v celoti krije zdravstvena blagajna. V letu 2026 so na seznam uvrstili dve novi generaciji, a odziv ostaja skromen.
"V programu za leto 2026 sta na novo vključeni dve dodatni generaciji odraslih (osebe, ki v tekočem letu dopolnijo 43 in 44 let), ki bosta do treh odmerkov cepiva proti KME upravičeni v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ)."
Torej, cepljenje proti KME je v letu 2026 brezplačno za otroke po dopolnjenem enem letu starosti, otroke, rojene leta 2016 in pozneje, ter za vse odrasle, rojene od leta 1970 do 1983.
Kljub temu pa podatki o precepljenosti kažejo drugo sliko. Po podatkih raziskave EHIS je namreč z najmanj enim odmerkom cepljenih le okoli 22 odstotkov slovenskih prebivalcev, redno pa se jih cepi dobrih 8 odstotkov.
Kot med drugim poudarjajo na NIJZ: "Tudi generacije, ki so upravičene do cepljenja v breme OZZ, nimajo bistveno boljše precepljenosti proti KME. V letu 2024 je po podatkih iz elektronskega registra cepljenih oseb (eRCO) delež odraslih, rojenih v letu 1974, cepljenih z vsaj enim odmerkom cepiva proti KME, znašal le 25,4 odstotka."
Ljubljana med najbolj ogroženimi regijami v državi
Če mislite, da ste na domačem vrtu ali v mestnem parku varni, se močno motite. "V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb letno, za lymsko boreliozo pa v povprečju okoli 4500 oseb letno."
Klopi namreč že dolgo niso več le domena kočevskih gozdov, da Ljubljana ni nobena izjema, potrjujejo tudi podatki NIJZ: "Pogostost KME je največja na Gorenjskem, Koroškem, in v ljubljanski regiji, pogostost lymske borelioze pa na Goriškem in Gorenjskem."
Med odraslimi, ki so izkoristili pravico do brezplačnega cepljenja, najbolj prednjačijo prebivalci ravenske in kranjske zdravstvene regije.
Kako poteka pravilna zaščita?
Za popolno zaščito pred KME so potrebni trije odmerki cepiva, ki tvorijo osnovno cepljenje. Drugi odmerek prejmete 1 do 3 mesece po prvem, tretji pa 5 do 12 oziroma 9 do 12 mesecev po drugem (odvisno od proizvajalca cepiva). Zaščita v telesu se vzpostavi približno 14 dni po prejemu drugega odmerka.
Da pa bi zaščito obdržali, so nujni poživitveni odmerki. Prvega je treba opraviti po treh letih, naslednje pa na vsakih 5 let.
Tukaj pa velja pomembna izjema za starejše: "Pri osebah, starejših od 50 oz. 60 let (odvisno od cepiva) so poživitveni odmerki potrebni na tri leta."
Kako si odmerki sledijo od prvega cepljenja do poživitvenih, pregledno prikazuje spodnja shema.
Kdaj udari RSV?
Medtem ko poleti rešujemo težave s klopi, pa na NIJZ že spremljajo tudi druge respiratorne nevarnosti, ki nas čakajo ob koncu leta. Na naše vprašanje, kdaj se uradno začne sezona nevarnega respiratornega sincicijskega virusa (RSV), ki ogroža predvsem dojenčke in starejše, odgovarjajo: "Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) se pojavljajo v jesensko-zimskem času, v nekaterih sezonah segajo celo v pomladanske mesece."
Do takrat pa ostaja glavna prioriteta zaščita pred klopi. Če ste rojeni med letoma 1970 in 1983, preverite pri svojem osebnem zdravniku, cepljenje vas ne stane ničesar, lahko pa vam reši življenje.
