Arhiv Lokalno.si

Lipa je simbol Slovencev. Že v davnini so jo naši predniki zasajali sredi naselbin, pa tudi na marsikaterem kmečkem dvorišču. Pod košato krošnjo so se zbirali in odločali o pomembnih zadevah. Včasih tudi rajali ali njihovo "debelo" senco s pridom uporabljali za opoldanski počitek ob težkem kmečkem delu. Nekatere vaške lipe so dosegle častitljivo starost, nekaterim pripisujejo starost tridesetih človeških generacij. Lipe so res mogočna drevesa, zrastejo lahko tudi do 30 metrov visoko, deblo pa ima lahko do 5 metrov obsega. Imajo enakomerno  zaobljeno košato krošnjo, listi so srčasti, plodovi pa v obliki malih oreščkov.

Pri nas rasteta dve vrsti lipe, malolistna ali lipovec in velikolistna lipa. Lipovo cvetje, ki ga lahko naberemo te dni, je uporabno za pripravo okusnega čaja. Lipa ima imenitne zdravilne lastnosti, deluje počasi, vendar zanesljivo. Že stari zdravilci so ji pripisovali pomirjujoče in blažilne učinke. Če hočete mirno noč, ni boljšega kot skodelica lipovega čaja. Priporoča se torej vsem, ki  jih mučita tesnoba in nemir. Lipa prinaša dobrodejen učinek tudi tistim, ki jih muči kašelj, astma, migrena ali srčne težave ... pa ne tiste ljubezenske ... sicer pa, kdo ve, lahko poizkusite. Cvetoča lipova drevesa so tudi odlična čebelja paša, lipov med pa kvaliteten čebelji pridelek. Lipa je torej vsestransko uporabna, tudi njen les, ki je bil včasih nepogrešljiv za rezbarje. To, zakaj nekomu rečemo, da se drži kot lipov bog, pa najbrž veste.

Lipe torej cvetijo te dni, čeprav je tekstopisec Orlekom v pesmici napisal, da je to v maju. No saj s temi "naravoslovnimi" besedili v pesmicah je že od nekdaj križ. Še vedno se spomnim ene pesmice, ki smo jo pred več kot štiridesetimi leti peli pri osnovnošolskem pevskem zboru:
    Iz gozda kukavica se oglaša spet,
    najbrž gnezdo spleta za svoj mladi svet...
Naslednje leto pa smo se pri spoznavanju narave učili, da kukavica svoja jajca podtakne v gnezda drugih ptic.

Ena lepa o lipah pa še iz bivše Juge, pa pohitite z nabiranjem cvetov, kmalu bodo odcvetele.

Tekst in foto
Vinko Kukman

Galerija

Arhiv Lokalno.si