Profimedia

Kaj je sifilis?

Sifilis je ena najstarejših in najnevarnejših spolno prenosljivih okužb (SPO), ki jo povzroča bakterija Treponema pallidum. Čeprav se v sodobnem času pogosto spregleda, število okužb znova narašča, kar pomeni, da je ozaveščenost o bolezni ključnega pomena. Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje lahko preprečita resne zdravstvene zaplete.

Sifilis je v Evropi kosil zlasti v 18. in 19. stoletju, zaradi zdravljenja z antibiotiki pa je na začetku 20. stoletja število okužb začelo drastično upadati. Če se okužba ne zdravi, se lahko razširi v srce, možgane in druge glavne organe, posledica pa je lahko tudi smrt.

• Kaj je gonoreja in kako se prenaša?

Kako se sifilis prenaša?

Sifilis se prenaša predvsem s spolnimi stiki – vaginalnim, analnim in oralnim spolnim odnosom. Okužba se lahko prenese tudi z neposrednim stikom s sifilitičnimi razjedami ali prek okužene krvi, na primer pri uporabi nesterilnih igel. Nosečnice lahko okužbo prenesejo na plod, kar lahko vodi do prirojenega sifilisa, ki ima lahko hude posledice za novorojenčka.

Faze bolezni in simptomi

Prva faza se pojavi do tri tedne po prenosu bolezni v obliki neboleče razjede s čvrstimi robovi, ki pa se lahko zaceli brez zdravljenja, zato jo bolniki pogosto spregledajo. Druga faza nastopi po nekaj tednih. Ta vključuje izpuščaje po vsem telesu, povečane bezgavke, razjede na ustnicah ter gripi podobne simptome, prav tako pa lahko mine brez intervencije zdravnikov. Zadnja faza (latentna) lahko traja nekaj let, desetletij ali tudi do konca življenja. Bolnik sicer v tej fazi ni več kužen, a vseeno trpi za hudimi posledicami neozdravljive okužbe, kot na primer srčno-žilne težave in težave živčevja.

Profimedia

Sifilis poteka v več fazah, vsaka s svojimi značilnimi simptomi:

Primarni sifilis: Pojavi se ena ali več nebolečih razjed (šankrov) na mestu okužbe, običajno na spolovilu, v ustih ali v analnem predelu. Razjede se zacelijo same, kar pogosto povzroči napačno prepričanje, da okužba ni več prisotna.

Sekundarni sifilis: Nekaj tednov po okužbi se lahko pojavijo kožni izpuščaji, najpogosteje na dlaneh in podplatih, povečane bezgavke, povišana telesna temperatura, utrujenost, glavoboli ter izpadanje las. Tudi ti simptomi lahko spontano izginejo.

Latentni sifilis: Če bolezen ostane nezdravljena, preide v latentno fazo, v kateri okuženi nima vidnih simptomov. Kljub temu bakterija še vedno povzroča škodo v telesu.

Tercialni sifilis: Po več letih lahko sifilis povzroči hude zaplete, kot so poškodbe srca, živčevja in drugih organov. Lahko vodi do slepote, ohromelosti ali celo smrti.

Shutterstock

Kako se sifilis diagnosticira?

Sifilis se diagnosticira s pomočjo krvnih testov, ki zaznajo prisotnost protiteles proti bakteriji Treponema pallidum. Včasih se lahko vzame tudi vzorec tkiva iz razjede za dodatno testiranje. Redno testiranje je priporočljivo za vse, ki so spolno aktivni, še posebej za osebe z več spolnimi partnerji.

Možnosti zdravljenja

Sifilis se zdravi z antibiotiki, najpogosteje s penicilinom, ki je najučinkovitejša terapija. Zdravljenje je odvisno od stopnje bolezni – v zgodnjih fazah zadostuje enkratna injekcija, medtem ko so pri napredovalih oblikah potrebni dolgotrajnejši odmerki. Po končanem zdravljenju je pomembno spremljanje stanja z rednimi kontrolnimi pregledi.

Preprečevanje sifilisa

Najbolj učinkovit način za preprečevanje sifilisa je odgovorno spolno vedenje, vključno z uporabo kondomov pri vsakem spolnem odnosu. Prav tako je pomembno redno testiranje, zlasti za osebe z več spolnimi partnerji. Če imate simptome ali sumite na okužbo, se čim prej posvetujte z zdravnikom.