Arhiv Štajerskega Tednika

Nekdaj so bila v Sloveniji posamezna območja, ki so bila znana po velikih populacijah gozdnega klopa, zdaj pa se populacija klopov na različnih območjih izenačuje. Gozdni klop je razširjen po vseh gozdovih v državi.

Orjaški klop pogost v Dalmaciji

Nedavno pa so na tržaškem Krasu našli »orjaškega tropskega klopa«, ki lahko prenaša nevarno vročinsko virusno bolezen, krimsko-kongoško hemoragično mrzlico. Trilar je pojasnil, da gre za dvogostiteljskega klopa, kot po slovensko imenujejo tega od 10 do 12 milimetrov velikega klopa, ki pa ne v Italiji ne v Sloveniji ni nov. Že desetletja – kot sicer redka vrsta  – namreč živi tudi pri nas, pod Kraškim robom, pogost pa je v Dalmaciji. » Ta vrsta klopa živi v celotnem Sredozemlju, vse do Portugalske. Tako v Italiji kot tudi v Sloveniji ni nov, vendar pa pri nas ni pogost.

Znaki krimsko-kongoške hemoragične mrzlice 

Gre za bolezen, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa, zlasti iz rodu Hyalomma. Začne se nenadoma z visoko vročino, bolečinami v mišicah, omotico, bolečim in otrdelim vratom, bolečino v križu, glavobolom, vnetimi očmi in občutljivostjo za svetlobo. Lahko se pojavijo tudi slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in vneto žrelo. V naslednjih nekaj dneh se pojavi nihanje razpoloženja, zmedenost in agresivnost, čemur sledita zaspanost, depresija. Ob pregledu se zazna povečanje jeter. Sledijo lahko resnejši znaki, in sicer droben pikčast izpuščaj (petehije), modrice in krvavitve iz dlesni ali telesnih odprtin. V hujših primerih se lahko razvijejo odpoved delovanja jeter, ledvic in pljuč ter motnje zavesti.

Preberite več v Štajerskem Tedniku