Je že čas za potaknjence sobnih rastlin?
Daljši dnevi in začetek nove rasti pomenijo ugodne razmere za vegetativno razmnoževanje. Poglejmo, kako se lotiti potaknjencev sobnih rastlin.
V moderni družbi sobne rastline dobivajo vedno bolj pomembno mesto, saj zeleno okolje pomirja, deljenje prostora z rastlinami pa ima celo blagodejne učinke na zdravje ljudi. Če jih želite imeti še več, bo kmalu nastopil najboljši čas za razmnoževanje. Najprimernejše obdobje za razmnoževanje sobnih rastlin je konec zime in začetek pomladi, ko se dan podaljšuje in se rastline začnejo prebujati iz zimskega mirovanja.
Razmnoževanje s potaknjenci
Razmnoževanje z različnimi deli rastlin imenujemo vegetativno (nespolno) razmnoževanje, generativno (spolno) razmnoževanje pa je razmnoževanje s semeni oz. pri praprotnicah s trosi. Ker je na videz vegetativno razmnoževanje precej preprosto, se ga loti zelo veliko lastnikov sobnih rastlin. A kmalu s prakso ugotovijo, da vseeno to ni tako zelo preprosto. Še vedno moramo poznati nekaj pravil, pa tudi izjeme, saj rastlina ne zraste iz čisto vsakega koščka matične rastline.
Na splošno govorimo o potaknjencih, ki so lahko listni, stebelni ali koreninski. Torej uporabimo vegetativne dele rastline. Prednosti takšnega razmnoževanja so, da imajo potomci – rastline, ki zrastejo iz potaknjenca, popolnoma enake lastnosti kot matične rastline. Ta pojav je pomemben pri okrasnih rastlinah, saj le tako lahko žlahtnitelji pri rastlinah ohranjajo lastnosti matičnih rastlin, ki so lahko nastale z genetskimi spremembami. Tako lahko dobimo posebno obarvane, pisane rastline, mogoče imajo listi tudi posebne oblike.
PREBERITE TUDI:
Prednost tega razmnoževanja je tudi v tem, da lahko vrtnarji razmnožujejo rastline, ki jih s semeni ne bi mogli razmnoževati. To so lahko rastline, ki po daljšem genetskem inženiringu proizvedejo le sterilno seme, ki ne kali, lahko pa so tudi druge težave pri klitju semen. Tako na primer je pri orhidejah, pri katerih seme ne more vzkliti brez prisotnosti specifične glive. To povezanost v naravi imenujemo simbioza.
Ste vedeli?
Zanimiv podatek je, da so v prodaji vsi hibridi orhideje Phalaenopsis, tudi orhideje, ki jih v Sloveniji poznamo kot orhideje iz Prekmurja (Ocean Orchids) razmnoženi vegetativno, vendar v posebnih pogojih. To razmnoževanje poteka v sterilnih laboratorijih, kjer iz tkivnih kultur – posameznih celic rastlin, na hranilu v petrijevkah – steklenih posodah zrastejo nove rastlinice. Izjema so botanične orhideje, ki jih imajo zbiratelji in niso v prosti prodaji.
Kako razmnožujemo vegetativno doma?
Najprej moramo vedeti, da za vegetativno razmnoževanje uporabimo le zdrave, čvrste rastline. Ne smejo biti premajhne, saj bi jih z razrezom lahko tako poškodovali, da bi propadle.
Osnovna receptura je: če ima rastlina stebla, jo lahko razmnožujemo s stebelnimi potaknjenci. A razmnoževanje z listnimi potaknjenci je bolj izjema kot pravilo. Tako lahko razmnožujemo sobno vijolico, begonije, streptokarp, tolstolistnice, sansilverije ali taščine jezike.
Če imamo večjo, lepo raščeno rastlino, ki ima razvitih več rastlin, lahko več rozet (sobna vijolica) ali je rastlina šopasto razrasla, potem lahko tako lepotico tudi razdelimo. To običajno naredimo pri presajanju rastlin.
Ko rastlino izlončimo, vidimo najboljšo možnost delitve rastlin. Če je treba kaj prerezati, je najbolje, da uporabimo oster nož z gladkim rezilom ali zelo ostre škarje. V nasprotnem primeru imajo rane večjo površino in se ranjeno mesto hitreje okuži, saj smo robove »nacefrali«, in ne gladko ostro odrezali.
V pomoč je tudi uporaba hormonskih praškov za ukoreninjenje. Pri izbiri bodite pazljivi, saj obstajajo trije različni tipi pripravkov: za zelnate potaknjence, pololesenele in lesnate potaknjence. Torej, če boste razmnoževali z listi in z mladimi mehkimi stebli, potem je prava izbira hormonov za zelnate potaknjence.
Oglejmo si nekaj primerov vegetativnega razmnoževanja.
Listni potaknjenci
Rastlini odrežemo list, mu z ostrim nožem skrajšamo pecelj na dolžino 4–5 cm, ga damo v vodo in čakamo, da poženejo korenine. Če imamo rastlino z majhnimi listi, ki lahko padejo v vodo, si lahko pomagamo s plastično folijo, ki jo napnemo čez posodo z vodo.
Nato listni potaknjenec posadimo v substrat. Ko se ob osnovi pojavijo mladi lističi, star list odrežemo in pustimo, da se razvija nova rastlina, ki jo posadimo v substrat.
Listne potaknjence lahko potaknemo tudi neposredno v vlažen substrat. List potaknemo v vlažno zemljo in pokrijemo lonec s prozorno plastično vrečko, da povečamo zračno vlažnost. Če listni potaknjenci niso zaščiteni s prozorno plastično vrečko, lahko ovenijo in propadejo. Na fotografiji je stebelni potaknjenec fikusa, zaščiten s prozorno folijo.
Poseben vegetativni način razmnoževanja Begonie rex.
Liste, ki imajo zelo izrazite listne žile, lahko razmnožujemo tudi nekoliko drugače. Na spodnji strani lista prerežemo glavne listne žile. List s prerezanimi listnimi žilami obrnemo in položimo na vlažen substrat. Da imajo prerezane listne žile zagotovljen stik s podlago – vlažnim substratom, smo list obtežili s kamenjem. Lahko bi ga pritrdili tudi s kovinskimi sponkami, zobotrebci.
Listni odrezki taščinega jezika
Matično rastlino vzamemo iz lonca in izberemo zdrav list. Odrežemo ga pri osnovi. Z ostrim nožem razrežemo list prečno, v 5–8 cm dolge koščke. Iz vsakega odrezka lahko pridobimo novo rastlino. Več listnih koščkov posadimo v substrat, ne povsem navpično. Nove korenine nastanejo le na pokriti rezni ploskvi. Ko se razvijejo nove rastline, jih posadimo v lastne lonce.
Zanimivo je, da iz rumenega dela lista korenine ne poženejo in nova rastlina ima liste brez rumenega roba.
Tolstolistnice se zelo lahko razmnožujejo s svojimi debelimi listi. Preprosto jih le položimo na substrat ali pa zapičimo liste vanj. Ob bazi listov se razvije nova rastlinica.
Stebelni potaknjenci
Zdrav vršiček poganjka z gostimi členki odrežemo tik pod kolencem z ostrim rezilom na dolžino 10–15 cm. Tam je namreč največja koncentracija rastnih hormonov, ki so pomembni za razvoj korenin. Odrezani del skrajšamo do spodnjega kolenca in odstranimo spodnje liste, ki v vodi ali substratu radi gnijejo.
Zračno grebeničenje
Tak način lahko uporabimo npr. pri difenbahiji (Dieffenbachia), fikusu (Ficus elastica) …
Z ostrim razkuženim nožem poševno zarežemo v steblo. Pri tem pazimo, da stebla ne prerežemo.
Mesto, kjer smo poševno zarezali, rahlo odpremo in vanj damo vlažen substrat – šoto ali mah.
Ranjeno mesto lahko tudi namažemo s hormonskim preparatom za ukoreninjenje, tako korenine hitreje poženejo. Pod rano pritrdimo prozorno folijo tako, da jo ovijemo okoli stebla in jo zavežemo z elastiko.
Folija mora biti prozorna zato, da vidimo, kdaj korenine prepletejo substrat in zgornji del rastline lahko odrežemo ter posadimo v nov lonček.
Še primer pri fikusu … Po nekaj tednih vidimo, kako je mah prerasel s koreninami. Plastični ovoj odstranimo in deblo pod koreninami odrežemo. Novo rastlino posadimo v nov lonec in na začetku malo zalivamo.
Ob steblih dracene se je iz osnove razvil nov poganjek – hčerinska rastlina. Ko doseže ustrezno velikost, jo lahko ločimo od matične rastline in posadimo v nov lonček. S škarjami odrežemo dobro razvito hčerinsko rastlino. Pritliko skrajšamo na približno 3 cm in jo potaknemo v lonec s prstjo. Mlada rastlina pri tem samo leži na substratu. Preko mlade rastline damo prozorno plastično vrečko, ki povečuje zračno vlažnost, dokler se rastlina v treh tednih ne ukorenini.
Posebnost so »živorodne« rastline, ki kar na listnih robovih že poženejo male »odrasle« rastlinice, ki jih samo še posadimo in rastejo naprej.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je svetovno priznana floristka, svetovalka za oskrbo notranjih rastlin in krajinsko oblikovanje ter avtorica številnih strokovnih knjig. Med drugim Sabina redno spremlja in ustvarja trende v floristiki, najbolj vroče novosti pa predstavlja na svojem Youtube kanalu in na spletni strani Floweracademy.si. Vabi vas tudi, da obiščete spletno stran https://green-outdooreventspace.eu, kjer se lahko brezplačno s pomočjo učnih video posnetkov brezplačno poučite o oblikovanju dekoracij in zasaditvah okrasnih rastlin. Brezplačen dostop je omogočil ERASMUS+ projekt Trajnostno hortikulturno oblikovanje zunanjega prireditvenega prostora.
