Arhiv Štajerskega Tednika

Med njimi je, kot je razvidno iz tabele, daleč največ mešancev, in sicer več kot 98.000 oziroma dobrih 41 odstotkov. Prvo mesto med pasemskimi psi že dolga leta ohranjajo nemški ovčarji oziroma njim podobni psi, ki jih je 6,6 odstotka, s tremi odstotki pa sledijo labradorci. Med priljubljenimi večjimi pasmami velja omeniti še zlatega prinašalca, bernskega planšarskega psa in borderskega ovčarja, potem pa že pridejo na vrsto družni ali pritlikavi psi, kot so maltežani, ši-cuji, jorkširski terierji, pekinčani in čivave.

Število registriranih psov v Sloveniji zadnja leta narašča. Poglejmo si nekaj številk: konec leta 2014 jih je bilo 217.142, dve leti kasneje 225.580, v začetku letošnjega julija pa, kot že rečeno, 237.593. Glede na to, da je v Sloveniji po podatkih iz leta 2018 skoraj 578.000 družin, to pomeni, da ima štirinožnega kosmatinca več kot 40 odstotkov družin oziroma več kot vsaka tretja družina. Kot so povedali na UVHVVR, evidence pasemskih psov ne vodijo, saj je v registru zapisan le podatek, kateri pasmi je pes podoben, in to po oceni njegovega lastnika. »Pri tem veterinarji, ki vpisujejo podatke v CRPsi, ne preverjajo rodovnika. Številka rodovnika se v CRPsi lahko vnese na zahtevo lastnika, vendar ni obvezen podatek.«

Milijonska kupnina za tibetanskega mastifa

Preberite več v Štajerskem Tedniku