
Mesojedke v mišji dolini


V interpretacijskem centru na Robu je zavod Parnas iz Velikih Lašč pripravil zanimivo, sicer pri nas redko razstavo mesojedih rastlin. Na njej so s pomočjo zbirke Jureta Slatnerja iz Trzina, ki doma goji 15 odstotkov vseh vrst mesojedk, ki živijo na zemlji. Hkrati so pokazali nekaj primerkov teh slovenskih rastlin, ki so vzgojene iz semen.
Dan pred odprtjem razstave je potekala še okrogla miza, na kateri so ugotovili, da kmetje ne območju Mišje doline, ki obsega ekološko pomembno območje med Rašico in Robom ter Karlovico, pravilno gospodarijo. Tako zagotavljajo pogoje za rast ogroženih rastlin. Leta 1935 je bil opravljen njihov popis, zadnji pa 2005. V tem času so na območju Mišje doline, njen ožji del velikosti štirih kvadratnih kilometrov sega do Jerina do Štefina, našli 55 novih vrst rastlin. ''V Mišji dolini najdemo Malo mešinko, sicer najhitrejšo past na svetu, okroglistno rosiko, dolgolistno rosiko in alpsko mastnico,'' je dejala Metka Starič, direktorica zavoda Parnas.
Pred kratkim jim je uspelo posneti tudi kratki film Rdeči seznam o značilnosti Mišje doline, ki naj bi ime dobila po številnih mlinih, v katerih so se zaradi zadostnih količin hrane zadrževale miši. Projekt sta sofinancirali ministrstvo za okolje in prostor ter urad vlade RS za komuniciranje.
M.G.

Preberite tudi
Najbolj brano
Trenutno
6 °C
Deževno
ponedeljek, 17. 3
Deževno
torek, 18. 3
Jasno
sreda, 19. 3
Jasno
7-dnevni obeti