##IMAGE-3042066##

Lastništvo hišnih ljubljenčkov ne pomeni zgolj lepih stvari, ampak tudi odgovornost, med drugim skrb za zdravje živali, kamor sodi zaščita pred bolhami in klopi, ki spomladi postanejo aktivnejši, so poudarili govorniki na včerajšnji okrogli mizi v organizaciji novomeške družbe Krka. Po besedah kinologa Jožeta Vidica je trenutno na trgu pomanjkanje psov.

Psi so koronavirusa veseli

Psi so pravzaprav epidemije covida-19 veseli, ustreza jim, ker so ljudje doma, več imajo sprehodov, je na virtualni okrogli mizi za novinarje dejal veterinar in kinolog Jože Vidic. A hkrati opozoril, da se postavlja vprašanje, kaj bo, ko se bodo ljudje vrnili v službe in bodo psi osem ur in več sami doma. Zaradi tega se lahko razvijejo tudi neželena vedenja pri psih, a ob tem Vidic dodaja, da so psi na srečo zelo prilagodljiva bitja.

Ne izbirajmo pasem zaradi trendov

Bodoče lastnike psov opozarja, naj si pse ne izbirajo glede na to, katera vrsta je trenutno popularna, prav tako naj ne izbirajo po zunanjosti, filmu ali inteligenci psa, prav ta je namreč lahko včasih tudi moteča. Pred izbiro naj preverijo pasemske značilnosti psa in med drugim razmislijo tudi o stroških, ki jih domača žival prinaša.

"Morda se kdaj odgovornosti preslabo zavemo, ko se hitro odločimo za hišnega ljubljenčka," je opozoril Vidic in poudaril, da odločitev za hišno žival pomeni odločitev za deset ali celo več let, ko je potrebno skrbeti za žival in imeti zanjo čas. "Odgovornost je zelo kompleksna," je poudaril kinolog, ki pa v zadnjih desetletjih opaža spremembo odnosa do hišnih živali v pozitivno smer. So pa še vedno izjeme, ko prihaja do zanemarjanja živali.

Da se je povpraševanje po živalih v zadnjem letu dni povečalo, opažajo tudi v Zavetišču Ljubljana. Kot je na okrogli mizi povedal vodja zavetišča, veterinar Marko Oman, so že v prvem valu epidemije oddali skoraj vse živali in niti ena, ki je bila oddana v času prvega vala epidemije, se ni vrnila v zavetišče.

V drugem valu epidemije so oddali še več živali in na koncu lanskega leta ostali skoraj brez živali, je dodal. In še, da so, kljub temu da so svoje delovanje ob vzpostavitvi novih prostorov razširili na več občin, v zavetišče lani sprejeli celo manj psov kot v letu 2019, je pa bilo nekaj več mačk, vendar pa primerjalno gledano manj, je povedal Oman.

Trenutno imajo v Zavetišču Ljubljana osem psov in nekaj čez 30 mačk, številka pa se ves čas spreminja. Oman je spomnil še, da je vsaka žival, ki ostane v zavetišču, klinično pregledana, in dodal, da je večina psov, ki jih sprejmejo v zavetišče, brez posebnosti, največkrat imajo težave z bolhami in klopi.

Kinolog Jože Vidic: "Zanimivo je, da gredo klopi bolj na svetle pse. To je moja izkušnja. Ko sem šel po gozdu s svetlim psom, je imel pet klopov, na temnem psu pa sem v tem primeru našel le enega ali celo nobenega. Svetujem nošenje temnih oblačil, čeprav drugi svetujejo svetla, da klopa vidimo, hkrati pa ga s tem tudi privlačimo."

K odgovornemu lastništvu spada tudi ustrezna zaščita pred zajedavci, saj lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje živali in njihovih lastnikov

Slovenija spada med države, v katerih je velika verjetnost za okužbo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. »Včasih je veljalo, da klopi postanejo aktivni zgodaj spomladi. Ob vse toplejših zimah pa so klopi lahko aktivni že celo sredi zime, če se sploh umirijo,« opozarja Marko Oman. Zato je pomembno, da žival po vsakem sprehodu pregledamo in klope takoj odstranimo. »Klopa je najbolje čim prej odstraniti. Dlje časa, kot je prisesan, večja je verjetnost okužbe. Pri odstranjevanju si je najbolje pomagati s pinceto ali z različnimi kleščami za odstranjevanje klopov. Pri tem pazimo, da ga izvlečemo in ne odtrgamo. Predvsem moramo paziti, da ga primemo za glavo in ne stiskamo za telo, ker s tem pospešimo izločanje sline in z njo izločanje morebitnih povzročiteljev bolezni. Enako povzroči tudi vznemirjanje klopa z raznimi olji, kremami, razkužili ali mencanjem. Odstranjevanje naj bo hitro, odločno, a z dovolj občutka, da klopa ne odtrgamo,« zaključi veterinar največjega slovenskega zavetišča.

Lastniki domačih živali so bolj izpostavljeni klopom

To potrjuje tudi Marko Oman: »V povprečju se več gibljejo v naravi, poleg tega najpogostejša vrsta klopov, t. i. gozdni klop, zajeda tako živali kot ljudi. Dokler še ni prisesan, se lahko prenese z živali na človeka.«

Bolham pa so živali izpostavljene vse leto in po ocenah strokovnjakov povzročajo več kot polovico kožnih težav pri domačih živalih. »Eden prvih znakov je gotovo praskanje. /…/ Če opaziš eno bolho na psu, jih je že sto okrog njega. /…/ Na bolhe lahko pomislimo takoj, ko v kožuhu oziroma na koži ljubljenčka najdemo črne pikice, ki se na belem papirju ob dodani vodi obarvajo rdeče rjavo. Gre za iztrebke bolh in potrditev diagnoze, tudi če ne najdemo nobene bolhe.«

Zatiranje bolh je težavno

Odrasle bolhe, ki živijo na živali, predstavljajo samo 5 % celotne populacije. Glavno jedro težave, kar 95 % vseh bolh, se skriva v domačih prostorih v obliki jajčec, ličink in bub. »Ob zdravljenju je zato pomembno zdravila dajati dovolj dolgo, če že ne redno. /…/ V trgovinah za živali so na voljo tudi popularni naravni pripravki, ki pa ne dajejo ustrezne zaščite. Pogosto delujejo le kot odganjalci in učinek se hitro zmanjša,« opozarja veterinar Oman. »Prednost pri izbiri imajo zagotovo kombinirani pripravki, kot je na primer Fypryst Combo, ki učinkujejo tudi na razvojne oblike. /…/ Zdravila v obliki kožnega nanosa imajo na zajedavce kontaktni učinek, jih ubijejo in s tem dajejo tudi boljšo zaščito pred prenosom bolezni z zajedavca na žival, ne nazadnje tudi na človeka.«