Vaše fotke: Albanija skozi objektiv Vinka Kukmana
Ljubiteljskega fotografa Vinka Kukmana smo pred časom na našem portalu že dodobra spoznali in o njem pred leti tudi pisali. Velikokrat je objavil svoje fotografije in jim dodal svoje zanimive zgodbe, ki so pri bralcih vedno naletele na izjemno dober odziv. Že dolgo pa se ni oglasil. Pa ni prenehal fotografirati, to smo ugotovili na njegovem odprtem profilu na socialnem omrežju facebook. Ta medij uporablja izključno za objavljanje svojih fotografij, ki jih ponavadi opremi še z zgodbicami in opisi, ki so tudi tu dobro sprejete in komentirane. Ugotovili smo tudi, da Vinko sedaj po upokojitvi kar veliko potuje, njegovo zadnje potovanje je bilo v Albanijo, od koder se je vrnil pred nekaj dnevi. Poklicali smo ga in vprašali, če bi lahko albansko zgodbo delil tudi z nami.Takoj je bil za to. Dogovorili pa smo se tako, da na našem portalu objavimo samo nekaj fotografij in krajši zapis o tej deželici in ljudeh, ki tam živijo. Kaj več o Albaniji pa lahko skozi njegove fotografije in zgodbe, včasih tudi duhovite, preberete na njegovem javno dostopnem FB profilu. Dostop na tej povezavi imate tudi tisti, ki niste prijavljeni na tem socialnem omrežju. Vabimo vas k ogledu, komentirate pa lahko tukaj, na našem portalu. Sledili pa bodo še zapisi o Maroku in Kubi, kjer je bil pred kratkim.
lokalci
Sedaj pa še Vinkov zapis o Albaniji:
Prvi vtis o Albaniji, ki ga dobi popotnik v tej deželici, je ravno nasproten predstavam, ki jih ima. Ko nekomu poveš, da greš v Albanijo, Shqipërijo, kar pomeni deželo orlov, se ti skoraj vsak nasmeji ali pa reče: »Kaj boš tam videl, tam te bodo še ubili.« Daleč od tega. Tako mišljenje imajo samo tisti, ki imajo potovanje v državo, kjer je še pred četrt stoletja vladal zloglasni Enver Hoxha, za največjo avanturo. Albanija, balkanska državica s polovico več prebivalci in tudi polovico večjo površino kot Slovenija, se razvija z bliskovito hitrostjo. Pred nekaj leti so bile ceste še v zelo slabem stanju, ponekod pa jih sploh še ni bilo. V zadnjem času pa se veliko gradi, tudi s tujimi vlaganji in Albanija dobiva čisto novo podobo. Gradbišča so vsepovsod. Vseeno pa je to zaenkrat najrevnejša evropska država, vendar z izrednim potencialom. Večina prebivalstva se ukvarja s primarno dejavnostjo, petina prebivalcev je emigriralo v tujino. Približno 70 odstotkov dežele se nahaja nad 300 m nadmorske višine, najvišje gore segajo tudi skoraj do višine našega Triglava. Splošno hribovit sever države premore mnogo globokih dolin in le malo ravnin. Pa odročne vasice s skromnimi hišicami, kjer se je še ohranil običaj krvnega maščevanja in življenja po pravu z imenom Kanun. Tu ima gost poseben status. V južnejših predelih se nahaja nižje hribovje. Najbolj poseljen in kmetijsko obdelan je zahodni obmorski del države. Glavnina Albanije ima sredozemsko podnebje z milimi zimami. Albanija je skozi oči popotnika zelo slikovita dežela z veliko kontrasti. Znamenja albanske politične zgodovine v obliki bunkerjev, ki jih je bilo po državi zgrajenih kar 700.000, so vsepovsod. Na vsakem koraku se odstirajo prizori, ki smo jih pri nas že pozabili. Oranje z vprežno živino je tukaj še čisto običajno opravilo. Zaenkrat neokrnjena narava tako ob morju, jezerih, številnih rekah in gorah kar vabi fotografske objektive. Pa slikovitost tržnic z jesensko ponudbo, pa odprtost in ustrežljivost ljudi. Pozabiti ne smem tudi na kulinariko, ki je zaradi vpliva bižnje Grčije, Italije in Orienta, nekaj posebnega …
No, tako Albanijo vidimo popotniki, večina prebivalcev pa živi zelo revno. Vendar kljub temu je optimizem in vera v boljšo prihodnost prisotna na vsakem koraku. Albanije se ne da opisati, Albanijo je treba doživeti …
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
