Osebni arhiv

Pri 15 je Barbara Misson začela delati kot manekenka in na območju celotne nekdanje Jugoslavije kmalu delala na revijah naših takrat zelo uspešnih modnih znamk, kot so bile Rašica, Almira, Mura … Na eni od modnih revij v Beogradu jo je gledal celo Josip Broz Tito. Glas o postavni mladenki se je hitro širil in tako je Barbara dobila celo priložnost za delo v Parizu. Yves Saint Laurent ji je ponudil delo, ampak Barbara se je odločila, da se vrne domov – imela je 18 let in bolj kot kariere si je želela končati šolo in ustvariti družino. Poročila se je in rodila sina, vmes pa še odprla butik v starem delu Ljubljane, kmalu nato še drugega na Bledu, začela pa je tudi z organizacijo modnih revij. Postajala je čedalje uspešnejša, a sin je imel kar nekaj zdravstvenih težav. Izkazalo se je, da je hud astmatik in da bi mu najbolj pomagal morski zrak. Zato so Missonijevi spakirali in se preselili v Piran.

Tam je najprej dobila službo kot učiteljica likovnega pouka, nato pa se je zaposlila v centralnem laboratoriju podjetja Droga in v njem delala do upokojitve, zraven pa pripravljala dogodke. »Morala sem začeti vse na novo. Itak sem večkrat orala ledino. Sprva z modnimi dogodki, ki jih pri nas še ni bilo dosti, pa z manekensko šolo, potem z lepotnimi tekmovanji, pa s porokami: prva sem, denimo, organizirala, da je matičar poročil par zunaj matičnega urada.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 28, 15. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana