Arhiv NTRC

Ni bilo malo tistih, ki so letos občudovali lepote Logarske doline in bližnje okolice. In ni jih bilo malo, ki so med potepom obiskali tudi Matkov kot, enega najbolj tihih kotičkov Savinjske doline, ki se skriva pod stenami Mrzle gore. Tisti, ki so med potjo na uho ujeli še novico o odličnem sladoledu, so pot nadaljevali do domačije Matkovih. »Obisk je letos res izjemen,« pritrdi gospodarica Janja Matk, ki se je na kmetijo poročila in priselila leta 2012. Razlogov za večji obisk je verjetno več, pravi. Eden je zagotovo trenutno vsesplošno stanje v svetu, veliko je k temu pripomogla tudi spodbuda države v obliki bonov, meni Matkova, ki razlog za povečan obisk vidi tudi v tem, da je mimo domačije že nekaj časa urejen tudi obvoz do mejnega prehoda Pavličevo sedlo. »Verjetno sta razlog tudi dobra ponudba in letošnji hit, sladoled iz domačega kozjega mleka?« jo vprašam. In kot večina tistih, ki za svoje delo ne potrebujejo hvale, se sramežljivo nasmehne: »Upam, da tudi to.«

Skuta s pehtranom ali čokolada z meto?

Vsekakor ne bomo zgrešili, če rečemo, da je letošnji hit na Matkovem prav sladoled. »Gre za koronski izdelek,« začne Janja zgodbo o razvoju sladoleda. »V dneh in tednih, ko se je življenje v državi povsem ustavilo, se je enako zgodilo tudi pri nas.« Meje so se zaprle, trgovanje z lesom, ki je osnovna gospodarska panoga kmetije, je bilo onemogočeno, cene lesa so močno padle. Tudi napovedi v turizmu so bile zelo slabe. »Tako so nam ostale le še koze,« pove Janja, ki se je med tuhtanjem, kaj bi lahko še ponudili, domislila, da bi lahko poleg sirov, skute in jogurtov iz kozjega mleka delali še sladoled. Najprej so vsi menili, da bo imel sladoled priokus, a se Janja ni dala in je raziskovala naprej. Tako se je povezala s proizvajalcem strojev za pripravo sladoleda in skupaj z njim ter ob podpori in spodbudi družine začela pripravljati prve recepture. »Najprej smo pripravili zgolj mlečnega, brez dodanih okusov, in je bil zelo dober, kremast. Takrat nam je bilo jasno, da ne moremo zgrešiti,« se spominja.

Danes postrežejo več različnih okusov, ves čas pa razvijajo tudi nove. Tako da lahko zagotovo vsak najde najboljšega zase. Ali je to skuta s pehtranom, čokolada z meto ali jogurt iz borovnic? Otroci prisegajo na piškotek in čokolado. Nekaterim sta všeč lešnik in oreh.

Domač sladoled iz ekološkega kozjega mleka je za zdaj mogoče poskusiti na domačiji na Matkovem in v Mozirju, občasno (predvsem ob koncih tedna) tudi v Logarski dolini.

Leseno srce

Čeprav Matkovo domačijo vedno več ljudi pozna po rastočem turizmu in okusnih mlečnih izdelkih iz kozjega mleka, osnovna in glavna dejavnost ostaja tesno povezana z gozdom oziroma lesom.

Turistična kmetija Matk leži na nadmorski višini 1.165 metrov, posestvo pa se razteza od nadmorske višine 900 do 2.203 metre – do vrha Mrzle gore. Ime kmetije je staro kot imena večine solčavskih kmetij, prvi zapisi segajo v leto 1427. Gre za eno največjih domačij pri nas, kjer obdelujejo 200 hektarjev gospodarskih gozdov, 25 hektarjev kmetijskih površin, medtem ko se je 113 planinskih pašnikov zaraslo. »Zanimivo je, da vsa zemljišča pripadajo kmetiji in z njimi tudi sami upravljamo,« pove gospodar Klemen Matk in ob tem poudari, da je za razvoj in obstoj izjemno pomembno, da tovrstne kmetije, sploh v obmejnih krajih, ostanejo naseljene in da s zemljo gospodarijo lastniki.

Kot pravi, njihovo gospodarjenje temelji na kmetijstvu in gozdarstvu. »V zadnjem obdobju je vedno bolj pomemben tudi turizem,« priznava. »Na ta način tudi lažje prodamo, kar pridelamo.«

»Delo na Matkovem je za sodobnega opazovalca mogoče nekoliko arhaično. Sledimo tradiciji gospodarjenja, ki je stoletja zaznamovalo in oblikovalo kraj, kjer delujemo iz roda v rod. Velik delež naše dejavnosti predstavljata delo z gozdovi in pridelava lesa. Obdelujemo tudi 25 hektarjev travnikov in pašnikov. Kmetovanje na teh višinah in strminah terja posebno ljubezen in vztrajnost, saj je neprimerljivo s kmetovanjem na ravnini. S turistično dejavnostjo smo povezali vse naše delo, ki omogoča naše življenje in delovanje na 1.165 metrih nad morjem,« pravi gospodar Klemen Matk.

Foto: Andraž Purg - GrupA

Preberite več v Novem tedniku