Prihajam iz Črnec, majhne vasi pri Gornji Radgoni, in sem bila že od nekdaj navdušena nad odkrivanjem in spoznavanjem novih, tujih krajev. To je bil tudi velik razlog, zakaj sem se po končani srednji šoli na gimnaziji BORG Bad Radkersburg odločila za enoletno pavziranje in se podala novim, malo drugačnim izkušnjam naproti.Na eni od internetnih strani, namenjeni za iskanje družin oziroma varušk, sem si začela dopisovati z več družinami in se nato odločila za tisto, ki mi je najbolj odgovarjala. Pot me je najprej vodila na Irsko, kjer sem kot varuška ("au pair") skrbela za dva otroka. Poleg igranja in preživljanja časa z njima, so bile moje naloge še čiščenje, občasno kuhanje ter pranje in likanje. Ker pa je bil kraj, v katerem sem bivala z družino, zame precej majhen in omejujoč, sem se po devetih tednih odločila, da prav tako kot "au pair" odpotujem v eno od glavnih metropol na svetu – London. Živela sem malo izven centra, namreč v coni 5, v neposredni bližini »London Underground Station«, ki te popelje do prav vsake točke v velemestu.

Osebni arhiv

Tudi tukaj v Londonu so bile moje naloge precej podobne: Zgodnje vstajanje, ki je vključevalo pripravo zajtrka, preoblačenje otrok ter skrb, da imata vse, kar potrebujeta za ta dan. Po prihodu iz šole je sledila priprava manjšega obroka, skupno opravljanje domačih nalog in za tem zaslužen počitek, ki so ga sestavljale mnoge napredno-miselne kot tudi sproščujoče igre.
Skozi dan sem imela tudi nekaj časa zase. Takrat se je ponudila odlična priložnost za telovadbo, branje knjig, (dodatno) jezikovno izobraževanje iz angleščine, za sprehode v park ali pa za raziskovanje skritih čarov Londona. Slednje je prišlo bolj v poštev za vikende, saj je takrat sledil malo daljši počitek. Med drugim sem začela prebirati tudi študijsko literaturo. S prihajajočim oktobrom bom namreč v sosednji Avstriji, v Gradcu, študirala psihologijo ali sociologijo.

Osebni arhiv

Izkušnja v tujini je bila zelo dragocena. Ogromno sem se naučila in pridobila na življenjskih lekcijah ter vrednotah.Zapuščanje cone udobja pomeni imeti pogum in premagati lastne negotovosti. Ko se osvobodimo cone udobja, postanemo svobodnejši, ker nas ne omejujejo več navade. To je lahko zelo zdravo in nam pomaga napredovati, namesto da stopicamo na mestu. V ubrani poti, kakor je ta, se skriva ogromno pozitivnih stvari, od pridobivanja samozavesti, odgovornosti, učenja sklepanja kompromisov in še veliko več.Za takšno vrsto dogodivščine se bom morda odločila še kdaj. Kar pomeni največ, je: odkriti, raziskati, doživeti, se naučiti, spoznati, občutiti.

Osebni arhiv