Ambrozija povzroča alergije tudi več kot 200 kilometrov od rastišča. Kako jo pravilno odstranjevati?
Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota je objavil ukrepe za preprečevanje širjenja pelinolistne ambrozije, ki se je iz svojega naravnega rastišča v Severni Ameriki razširila v zmerna območja Evrope ter dele Azije in Avstralije, kjer je eden glavnih povzročiteljev alergij na cvetni prah.
Širjenje ambrozije predstavlja tudi v Evropi vse večji problem za zdravje ljudi, v kmetijstvu pa kot plevel povzroča dodatne stroške v višini več sto milijonov evrov. Zapleveljenost z ambrozijo se od 90. let prejšnjega stoletja povečuje, v prihodnosti naj bi se še povečevala. Vpliv rastline na zdravje ljudi ni omejen le na območja, zapleveljena s to rastlino, temveč lahko zaradi cvetnega prahu, ki ga veter raznaša, povzroča alergije tudi več kot 200 kilometrov od svojega rastišča.
Na območju celotne Slovenije zato velja, da mora imetnik zemljišča, na katerem raste škodljiva rastlina, z namenom preprečevanja širjenja in zatiranja škodljive rastline odstraniti te rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več, opraviti mora tudi vsa nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra.
Nove rastline ambrozije je zato treba izpuliti takoj po tem, ko jih opazimo, kar je najbolj storiti še pred začetkom sezone cvetenja. Izkoreninjenje mora biti dosledno in stalno, izvajati ga je torej treba vsako leto. Mehansko zatiranje vključuje puljenje, košnjo, oranje. Rastline, ki ne cvetijo in ne tvorijo plodov, je treba učinkovito posušiti in kompostirati, izpuljene rastline pa je treba shraniti tako, da niso v stiku z zemljo, saj to prepreči ponovno rast, ali pa jih skupaj s prstjo na koreninah zbirati v plastičnih vrečkah, ki jih je treba oddati skupaj z ustreznimi odpadki ali pa jih sežgati.
Ob najdbi je treba obvestiti pristojnega inšpektorja ali izvajalce javnih pooblastil ali izvajalce javne službe zdravstvenega varstva rastlin.
Kaj je pelinolistna ambrozija?
Gre za poletno enoletnico. Je pokončna in vitka rastlina, visoka do dva metra in je običajno precej razvejana. Rastlina cveti od konca julija do novembra, ob prvi slani odmre. Kali od pomladi, v dobrih pogojih pa hitro raste. Ambrozija, ki vznikne pomladi na žitnih poljih, lahko ostane nizka do žetve žit, nato pa dobi več svetlobe in začne rasti. Bolj ji ustrezajo sončne lege in topla mesta z bogatimi hranilnimi snovmi in rahlo kislimi tlemi, prenese tudi sušo. Lahko se prilagodi habitatom z golimi mineralnimi tlemi ali redko vegetacijo. Pogosto jo najdemo na smetiščih, površinah ob cestah, železniških progah, gramoznih jamah, gradbiščih, poljih, ob vodnih poteh, na območjih mest in zasebnih vrtov.
Prenaša se lahko s sončničnimi semeni, mešanicami semen za ptice, zaradi premeščanja strojev ali opreme, s prenosom prsti ali gramoza, s kompostom in vodnimi tokovi. Najboljši pristop k nadzoru širjenja invazivnih vrst rastlin je preprečevanje širjenja, prednostna območja spremljanja pa so zasebni vrtovi, območja ob cestah in železniških prograh, posevki sončnic, koruze in soje, žitna polja po žetvi, gradbišča, travniki in obrobja gozdov, bregovi rek, smetišča, okolica skladišč žit in živinske krme, oljarn in tovarn za predelovanje žit. Večina pojavov novih naselitev ambrozije je vezanih na zasebne vrtove in obdelana kmetijska zemljišča.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
