Z Alenko Veber smo že potovali in spoznavali njeno Babno polje. Zaljubljena vanj je še na nas prenesla ljubezen do te divje in mirne pokrajine. Oddaljena od vsega, a tako polna lepot. Zato smo se veselili tega Četrtkovega srečanja Univerze za starejše RIC Novo mesto, ko nas je kar v učilnici vodila na Potovanje skozi čas po dediščini Notranjskega podolja.

##IMAGE-4002255##

Podolje je dolg pas od Babnega polja navzdol, kjer se začne Ljubljanica, ki ima kraško zaledje sedmih rek. Te reke tečejo pod zemljo. Naredile so Postojnsko jamo, ki letos praznuje 200 let vodniške službe. Začne se z 800 metrov nadmorske višine, obkroženo z gorovjem in pod njimi podolje. Sedem rek teče v tem podolju, ki se v barju zlivajo v Ljubljanico. Po tej poti smo spremljali člane študijskega krožka Dediščina Notranjskega podolja, ki ga vodi naša predavateljica. Proučujejo ostanke Rimljanov, Turkov, ničelni kamen z izmerjenimi razdaljami do krajev. Spoznavajo romarsko pot Križna gora, Cerkniško polje in jezero, nad jezerom pa Slivnico, kjer domujejo coprnice. Raziskujejo Pot izvirov, Pot Drvošec. Spoznavajo 300 vrst ptic, 10 vrst rib, protiturški tabor ob cerkvi Marijinega rojstva v Cerknici … Na poti še spomin na Udoviča, Gasparija, še razstava Kroplesa, dela slovenskih slikarjev. Na robu Planinskega polja pa spomenik Miroslava Vilharja.

40 km poti od Babnega polja do Ljubljanice smo spoznali kot pot pohodnikov in nekdaj tudi furmanov. »Lenoba je gibalo napredka«, zato so na tej poti izginile žage, mlini. Ostalo je 25 vasi z malo ljudmi. Kraji, ki jih je zapustilo veliko ljudi, a čakajo na pohodnike, ki bi to lepoto ujeli in doživeli.

Jeseni gremo pa na pravo potepanje z našo predavateljico, ki je dobra vodnica, odlična pisateljica in zanimiva pripovedovalka. Radi smo v njeni družbi, zato se veselimo vsakega srečanja z njo.