##IMAGE-3455739##

Krajinski park Kolpa, katerega poslanstvo je varovanje določenega dela črnomaljskega porečja Kolpe, vzpodbujanje turizma in ohranjanje kulturne dediščine na njegovem območju, je objavil osnutek načrta njegovega upravljanja za naslednje petletno obdobje. V omenjenem obdobju naj bi za delovanje potreboval štiri milijone evrov.

Osnutek, ki je objavljen na spletnih straneh parka in ministrstva za okolje in prostor, predvideva ukrepe in načrte za ohranjanje vodnega stanja reke Kolpe - od Prelesja na meji s kočevsko občino do vasi Dragoši pri Gribljah - in za druge dejavnosti zavoda, je danes za STA pojasnil direktor parka Boris Grabrijan, ki mu je vlada direktorski mandat na zadnji predpočitniški seji podaljšala še za štiri leta.

Po Grabrijanovih besedah je črnomaljska občina območje, ki ponekod sega le nekaj deset metrov od obrežja Kolpe, drugod pa se zajeda globlje, zavarovala leta 1998. Nato je leta 2006 ustanoviteljstvo parka prevzela država, leto kasneje pa je park začel delovati kot javni zavod.

Osnovna dejavnost parka je varovanje njegove naravne in kulturne dediščine, režima na Kolpi, vzpodbujanje razvoja, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti na njegovem območju ter njegova predstavitev, je nadaljeval in dodal, da gre za območje, ki obsega približno 50 kilometrov rečnega obrežja na slovenski strani Kolpe oz. slabih 4400 hektarjev ozemlja črnomaljske občine.

Na opisanem območju je 80 območij naravne vrednosti in 16 naravnih spomenikov, 42 kulturnih spomenikov in 23 vasi, v novem načrtu upravljanja parka pa predlagajo, da bi krajinski park prevzel tudi upravljanje Krajinskega parka Lahinja, kar bi bilo, tako Grabrijan, racionalnejše in strokovnejše.

Med domačimi in mednarodnimi projekti, ki so jih doslej opravili v kolpskem krajinskem parku je njegov direktor opozoril na Curs Colapis oz. urejanje režima plovbe po Kolpi ter na projekta obuditve rokodelstva in oživitve belokranjskih steljnikov.

V sodelovanju s kozjanskim parkom in hrvaškim parkom Risnjak izvajajo projekt oživitve starih sadovnjakov, skupaj z drugimi belokranjskimi občinami se bodo lotili iskanja možnosti za postavitev malih hidroelektrarn na obstoječih objektih ob Kolpi, v prihodnje pa si obetajo plodnejše sodelovanje sosednje, hrvaške strani, je dejal.

V Krajinskem parku Kolpa, ki ima sedež v Adlešičih, je trenutno zaposlenih pet ljudi, v naslednjih petih letih pa naj bi tam zaposlili še dva, je še povedal Grabrijan.

Vpogled v omenjeni osnutek načrta je po najavi mogoč tudi na sedežu krajinskega parka, njegova javna obravnava po krajevnih skupnostih, ki jih pokriva, pa bo potekala v septembru. Vsi, ki jih omenjeni osnutek zanima, lahko pripombe nanj posredujejo do 23. septembra, so sporočili iz Adlešičev.