Kaj napada vaše zelje (in druge kapusnice) ter kako ukrepati
Kapusnice, kot so zelje, cvetača, ohrovt, brokoli ... v tem času že polnijo gredice na večini slovenskih vrtov. A čeprav še danes izgledajo povsem zdrave, lahko že naslednji dan doživimo grenko presenečenje - rastline ovenijo, se ne razvijajo več ali pa so listi nenadoma polni lukenj. Kaj se dogaja in kako pomagati?
Kapusnice, kot so zelje, ohrovt, brokoli, cvetača in kolerabica, sodijo med najpogosteje gojene vrtnine na slovenskih vrtovih. V poletnem času pa se začne prava borba – ne le s plevelom in sušo, temveč tudi s številnimi škodljivci, ki lahko pridelek močno zmanjšajo ali povsem uničijo. Če želimo ohraniti zdrav in bogat pridelek, moramo ukrepati hitro – najbolje s kombinacijo mehanskih, naravnih in preventivnih ukrepov.
PREBERITE TUDI:
Bel metuljček, ki ima požrešne gosenice
Najpogostejši škodljivec, s katerim se srečujejo vrtičkarji, je kapusov belin. Čeprav se nam ne zdi škodljiv, ker nas zavede s svojo simpatično obliko metuljčka z belimi krili, ki ga prepoznamo po značilni črni lisi na prednjem robu lahko prvih kril in po črnima pegama v sredini, pa vsekakor ni nedolžen. Njegove gosenice lahko že v nekaj dneh popolnoma uničijo liste kapusnic.
V tem času škodo dela že drugi rod gosenic, ki se še posebej v toplem vremenu množično izlegajo in se lačno gostijo z bujno listno maso naših kapusnic. Njihov napad prepoznamo po značilnih luknjah na listih, opazimo pa tudi gosenice in njihove iztrebke. Najpogosteje se zadržujejo na spodnji strani listov. Gosenice so sprva bledo rumene barve, pri starejših rumena dobi bolj siv odtenek, na koncu postanejo črno-belo pisane. Njihovo telo je poraslo s ščetinami, na hrbtu pa imajo rumene vzdolžne pege.
Pomaga že redno opazovanje in ročno odstranjevanje - če opazimo jajčeca, jih enostavno zdrobimo s prsti, če vidimo gosenice, pa jih ročno ostranimo. Nadvse priporočljivo je tudi, da še v času, ko metulj odlaga jajčeca, sadike zaščitimo z vrtnarsko mrežo, ki metulju prepreči dostop do rastline. Uporabimo lahko tudi pripravek na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis, ki je dovoljen v ekološki pridelavi. Pripravek raztopimo v vodi in ga v sončnem vremenu, najbolje zvečer, popršimo po spodnji strani listov kapusnic, kjer se gosenice najraje nahajajo. Škropljenje ponovimo na vsakih 7 do 10 dni. Pripravek je varen za uporabo, saj bakterija deluje izključno na ličinke določenih skupin žuželk (npr. metuljev in komarjev), na pa tudi na koristne žuželke, čebele, ptice, deževnike, ljudi ...
Kapusova muha – podcenjen, a zelo nevaren sovražnik kapusnic
Med škodljivci, ki povzročajo veliko težav kapusnicam, je tudi kapusova muha (Delia radicum). Samica kapusove muhe odloži jajčeca neposredno v zemljo ob stebla mladih rastlin, kjer se iz njih izvalijo ličinke. Te ličinke, poznane kot črvi, se hranijo s koreninami in koreninskim vratom rastlin, kar močno oslabi njihovo vitalnost.
Napad ličink se pogosto kaže kot počasna rast, venenje in sušenje rastlin, kar pa vrtičkarji velikokrat pripišejo drugim vzrokom, kot so suša ali pomanjkanje hranil. Zaradi skritega načina napada je kapusova muha precej zahrbtna – poškodbe so lahko vidne šele, ko je škoda že velika.
Pomembno je vedeti, da kapusova muha razvije običajno tri generacije v letu, in sicer se prva pojavi spomladi, takoj ko so temperature primerne (okoli 10 °C), kar je v Sloveniji običajno v aprilu. V tem obdobju samice odlagajo jajčeca ob steblo mladih sadik kapusnic. Druga generacija, ki je prav tako škodljiva, se pojavi junija in julija, ko se ličinke ponovno hranijo s koreninami rastlin. Tretja generacija nastopi avgusta in septembra, ko so rastline že nekoliko bolj odporne, a napad še vedno lahko povzroči resno škodo, zlasti pri poznih sortah.
Za uspešno obvladovanje kapusove muhe so ključni preventivni ukrepi. Najpomembnejši je kolobar, saj kapusnice ne smemo saditi večkrat zaporedoma na isto mesto, saj s tem omogočamo preživetje in razvoj škodljivca. Poleg kolobarjenja je priporočljivo tudi zaščititi rastline z fizičnimi ovirami, kot so kartonski ali filcasti kolobarji okoli stebla, ki preprečujejo samicam dostop do tal za odlaganje jajčec. Prav tako je pomembno ohranjanje talne pokritosti z zastirko, ki zmanjšuje možnost odlaganja jajčec v tla in zmanjšuje razvoj ličink.
Čeprav kemični pripravki lahko delujejo proti kapusovi muhi, so v domačih vrtovih zaradi skrbi za okolje in uporabnike manj priporočljivi. Bolj smiselna so naravna ali mehanska sredstva, skupaj z doslednim izvajanjem preventivnih ukrepov.
Hroščki, ki skačejo in v listih delajo drobne luknjice
Čeprav na prvi pogled delujejo skoraj neškodljivo, so kapusovi bolhači (več vrst iz rodu Phyllotreta in poddružine Halticinae) lahko izredno škodljivi. Gre za drobne, temne hroščke, dolge le nekaj milimetrov, ki jih prepoznamo po značilni sposobnosti poskakovanja. Če ob dotiku rastline iz nje skoči majhen hrošček, gre zelo verjetno za bolhača.
Ti škodljivci se prehranjujejo z listi, kjer izgrizajo drobne luknjice ali okrogla okenca. Pri manjših rastlinah lahko tako močno poškodujejo listno površino, da rastline zaostanejo v rasti ali celo propadejo. Najbolj občutljive so mlade sadike kapusnic v fazi vzkalitve ali po presajanju. Poleg neposredne škode zaradi objedanja listov lahko bolhači posredno vplivajo tudi na večje tveganje za okužbo rastlin z virusi in glivami, saj skozi poškodovane liste lažje vdrejo povzročitelji bolezni.
V Sloveniji je kapusove bolhače običajno opaziti že zelo zgodaj spomladi, saj se lahko pojavijo takoj, ko se temperature dvignejo nad 10 °C. Njihova dejavnost pa je najintenzivnejša v suhem in toplem vremenu. Samice odlagajo jajčeca v tla, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se hranijo na koreninah, a največ škode v praksi povzročijo odrasli hroščki z objedanjem listov. Ena generacija običajno traja okoli šest tednov, a v toplem letu jih je lahko več zapored, kar pomeni, da so lahko prisotni skozi skoraj celotno rastno sezono.
Za uspešno zaščito kapusnic je ključno preprečiti zgodnje napade, saj so sadike takrat najranljivejše. Med najbolj zanesljive ukrepe sodi uporaba vrtnarske koprene, ki rastline zaščiti pred fizičnim dostopom škodljivcev. Prav tako priporočajo zagotavljanje ustrezne vlage v tleh, saj suha tla in vročina spodbujajo dejavnost bolhačev, vlažna tla pa jih odvračajo.
Dobrodošli so tudi mešani posevki, pri katerih ob kapusnicah sadimo rastline, ki delujejo odvračilno – kot so kapucinke, ognjič ali meta. Učinkovito je tudi zastiranje tal, ki onemogoča samicam odlaganje jajčec. V nekaterih primerih pomaga posipanje tal okoli rastlin z lesnim pepelom ali kameno moko, ki otežuje gibanje hroščkov.
Uši so imajo rade tudi kapusnice
Med bolj nadležnimi škodljivci so tudi uši, predvsem mokasta kapusova uš. Sivkaste kolonije na steblih in spodnji strani listov izsesavajo rastlinski sok, kar povzroča zvijanje, hiranje in zaviranje rasti. Dodatno težavo povzroča medena rosa, ki privablja mravlje in spodbuja širjenje bolezni. Uši lahko odstranimo z močnim curkom vode, naravno milnico ali pripravki iz kopriv. Če na vrtu ustvarimo okolje, ki privablja naravne plenilce, kot so pikapolonice, lahko s tem dolgoročno zmanjšamo njihovo prisotnost.
Zaključek
Zaradi spreminjajočih se vremenskih razmer in intenzivnejše pridelave kapusnic tudi na vrtovih opažamo porast novih škodljivcev, ki jih še pred nekaj leti skoraj ni bilo. Mednje sodi kapusova sovka – nočni metulj, katerega ličinke objedajo notranjost kapusnih glav, zato škodo pogosto opazimo šele ob trgatvi. Vedno bolj razširjen je tudi kapusov molj, ki naredi drobne vijugaste mine v listih, ličinke pa se skrivajo v listnem tkivu, kar otežuje zatiranje. V sušnih poletjih lahko kapusnice napade tudi tobakov resar, ki sesa rastlinske celice in povzroča srebrnkaste lise po listih, predvsem pri mlajših rastlinah.
Kot opozarjajo strokovnjaki, se zaradi dviga temperatur in milejših zim pojavljajo tudi škodljivci, ki smo jih prej poznali predvsem v profesionalni pridelavi, zdaj pa se selijo tudi na ljubiteljske vrtove. To velja za kapusovo hržico in kapusovega ščitkarja. Čeprav jih za zdaj še ne srečamo pogosto, velja biti nanje pozoren.
Najboljša zaščita pred škodljivci ostaja preventiva. Ključno je, da kapusnic ne sadimo vsako leto na isto mesto, da jih redno opazujemo in da jih v vrtu spremljajo rastline, ki odvračajo škodljivce. Ognjič, žametnica, meta, kapucinka in celo čebula so dobre spremljevalke kapusnic. Prav tako ne pozabimo na krepitev rastlin z naravnimi pripravki iz njivske preslice ali kopriv. Z naravi prijaznimi ukrepi bomo rastlinam pomagali, da ostanejo zdrave in odporne, mi pa bomo na vrtu uživali v bogatem pridelku brez kemičnih posegov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
