Arhiv Štajerskega Tednika

Od ptujskih gostiln se je vanj kot prva uvrstila Gostilna Grabar, od vinarjev pa je ta čast pripadla vinarju, vinogradniku, enologu Bojanu Kobalu. V vodnik je sicer uvrščenih devet vinarjev z območja Podravja, v celi Sloveniji pa 50 vinskih kleti. Za oba je to brez dvoma velika čast in potrditev kakovosti, hkrati pa tudi odgovornost, da si med najboljšimi in ostaneš med najboljšimi.

„Biti izbran med 50 vinarji, sploh pa z ocenami: šipon 88, sovinjon 92 in bela rezerva 94, to je za belo vino, ki prihaja s Štajerske, brez dvoma lepa potrditev,“ pove Kobal, ki razvoj in pomen vinarstva in vinogradništva povezuje tudi s statusom Ptuja. Ptuj je namreč z vinom zgodovinsko in arhitekturno povezan že stoletja, vinska trta in vinska kultura sta na to območje prišli že z Rimljani. Vsaka hiša na Ptuju, ki je nekaj veljala, je v preteklosti imela v okolici Ptuja vinograde in kleti. Vinski trgovci so oblikovali tudi mestno politiko, vino je zaslužno za razvoj mesta.

Za raznoliko vinsko ponudbo tudi v prazničnem letu

„Dejstvo je, da če neka kultura, kot je vinogradniško-vinarska, vztraja že dva tisoč let, je to dokaz, da gre za eno najbolj ekskluzivnih rastišč. Če vino s tega območja ne bi bilo kakovostno, bi verjetno vinska trta sčasoma izginila s tega območja. Pa ni. Vinarstvo samo pa mora biti zelo raznoliko v svoji ponudbi, že znotraj ene kleti je veliko različnih okusov, kaj šele med različnimi vinarji. To je čar. Pričakujem, da bo tudi na Ptuju veliko raznolike ponudbe, da bomo lahko izbirali različne trenutke od različnih vinarjev, z našimi vini, ki prihajajo iz tega okolja,“ na vprašanje o vinskem delu oz. ponudbi v letu praznovanj razmišlja Kobal.

Vino ni samo kozarec, je kultura in razvajanje

Preberite več v Štajerskem Tedniku