Shutterstock

Na srečo lahko tudi počitnice zastavimo tako, da z njimi ne škodujemo okolju, kulturni dediščini in lokalnemu prebivalstvu.

Upor proti masovnemu turizmu

Lokalno prebivalstvo ima že tako marsikje turizma čez glavo, pa čeprav prinaša delovna mesta in poslovne priložnosti. Po drugi strani pač pomeni tudi gnečo, pomanjkanje stanovanj in višje življenjske stroške. Ko se kakovost življenja občutno zmanjša, pride do t. i. turizmofobije. Španska Barcelona je eden najbolj znanih primerov. Že od leta 2014 prebivalci redno protestirajo proti prenatrpanosti mestnega jedra, dvigu najemnin in izgubi lokalne identitete. Grafiti z napisi »Tourists go home« in transparenti na balkonih so postali vsakdanja slika. Mestne oblasti so bile prisiljene omejiti izdajo licenc za turistične apartmaje in omejiti dostop do nekaterih točk.

Še en, nam bližji, primer je Dubrovnik. Že prej oblegano mesto je po snemanju serije Igra prestolov postalo še večji magnet za turiste. Leta 2017 je UNESCO celo zagrozil, da bo Dubrovnik izgubil status svetovne dediščine, če množičnega turizma ne bodo omejili. Mesto je nato uvedlo omejitve za križarke (največ dve na dan), nadzor nad številom obiskovalcev obzidja in kampanje za odgovorno vedenje.

Shutterstock

Tudi prebivalci Amsterdama že več let opozarjajo na negativne učinke "party turizma" – predvsem zaradi razgrajaških britanskih in nemških turistov, ki masovno derejo v razvpito Rdečo četrt. Mesto je zato prepovedalo oglaševanje poceni letov in organizirane oglede skozi četrt in začelo s kampanjo »Stay Away«, namenjeno odvračanju motečih obiskovalcev.

Največji simbol turizma pa so brez dvoma Benetke, ki gostijo kar okoli 30 milijonov obiskovalcev letno. Domačini, ki jih je le okoli 50.000 zaradi nevzdržnega pritiska zapuščajo mesto. V zadnjih letih so zato uvedli vstopne takse za dnevne obiskovalce, prepovedali križarke v centru in načrtujejo omejitev AirBnB ponudbe. Ti in mnogi drugi primeri kažejo, da brez jasne strategije in vključevanja prebivalcev, turizem lahko postane vir konflikta. Uravnotežene rešitve so zato nujne.

Shutterstock

Trajnostni turizem

A tudi turizem je lahko trajnosten. Če se ga lotimo odgovorno, lahko vidimo svet tako, da ga obenem pomagamo ohranjati. Primeri dobrih praks, ki si prizadevajo za ravnovesje med gospodarskimi koristmi, varovanjem okolja in družbenim blagostanjem, kažejo, da se da. Islandija beleži visoko število turistov na prebivalca, a zaenkrat turizem ne predstavlja problema Država je uvedla posebno okoljsko dajatev na nastanitve in dejavnosti, ki se steka v vzdrževanje naravnih poti, zaščito ogroženih območij in izobraževalne vsebine za obiskovalce. Tako priljubljeni slapovi in geotermalna območja ostajajo dostopna, a zaščitena. V Alpah omrežje “Alpine Pearls” - mreža 19 gorskih destinacij v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Švici - spodbuja mehko mobilnost, kjer namesto avtomobila rpromovirajo vlak, kolo ali električni prevoz ter eko-certificirane hotele. Del turističnih prihodkov financira projekte za zaščito alpske flore in favne, npr. monitoring kozorogov in preprečevanje erozije. Kenijski Masai Mara rezervat, ki ga mnogi navajajo kot zgled, ekoturistična podjetja v sodelovanju z domačini del prihodkov vlagajo v varovanje habitatov in plačilo lokalnih čuvajev divjih živali. Na ta način imajo Masaji neposreden interes, da sloni, levi in nosorogi preživijo. Na Škotskem pa obiskovalci s svojim prispevkom (prostovoljne okoljske donacije pri rezervacijah) pomagajo financirati ponovno pogozdovanje, oživljanje mokrišč in odstranjevanje ograj za prosto gibanje divjih živali – zlasti v okviru projekta Trees for Life.

Shutterstock

Kako potovati trajnostno?

Praktična navodila za vsakega popotnika:

1. Izberi okolju prijazno nastanitev

• Poišči ponudnike z okoljskimi certifikati (Travelife, Green Key, Ecocert).

• Podpiraj lokalne penzione in ekološke kmetije.

2. Potuj počasneje

• Namesto letal izberi vlak, avtobus ali kolo – naj potovanje postane del izkušnje.

• Razmisli o daljšem bivanju v eni regiji namesto hitrega “skakanja” med mesti.

3. Jej lokalno in sezonsko

• Obišči lokalne tržnice in podpiraj družinske restavracije.

• Zmanjšaj porabo mesa in plastike, kjer je mogoče.

4. Spoštuj okolje in kulturo

• Ne puščaj smeti v naravi, spoštuj označene poti in divje živali.

• Spoštuj krajevne običaje, oblačila in verske norme.

5. Kupuj odgovorno

• Izogibaj se masovni proizvodnji spominkov iz ogroženih materialov (npr. korale, slonovina).

• Podpiraj lokalne obrtnike in umetnike.