Shutterstock

V zadnjih letih je prišlo do korenitih sprememb temeljnih vrednot in preferenc pri delu, kažejo rezultati raziskave Global Talent Survey 2020, ki sta jo pri nas izvedla največji slovenski zaposlitveni portal MojeDelo.com, član skupine The Network, in družba Boston Consulting Group (BCG). V ospredje prihaja želja zaposlenih po odgovornem odnosu delodajalca do okolja in družbene raznolikosti, dober odnos s sodelavci, fleksibilen delovnik in kombiniranje lokacije dela.

V raziskavi Global Talent Survey 2020 o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnosti je sodelovalo 209 tisoč ljudi iz 190 držav. Med njimi je prek našega največjega zaposlitvenega portala sodelovalo 1617 Slovencev, starih med 17 in 65 let, prevladovale so ženske (66 %) in višje izobraženi.

Slovenci smo popolnoma spremenili vrednoste na delovnem mestu

Slovenci smo v času po pandemiji popolnoma spremenili mnenje o temeljnih vrednotah, ki si jih želimo na delovnem mestu, kaže primerjava podatkov iz leta 2018 in 2020. V letu 2020 smo Slovenci na prvo mesto vrednot postavljali dober odnos s sodelavci, kar se še v prejšnji raziskavi ni pojavilo na lestvici desetih najpogosteje izpostavljenih vrednot.

Preberite tudi:

• 10 navad najbolj produtivnih in sposobnih voditeljev
• Navaden dan nenavadne mame: priložnost za vsakogar
• Kako vemo, da smo v nezdravem razmerju

Ravno tako med prvimi desetimi prioritetami na delovnem mestu ni bilo vrednote usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, ta vrednota se je v letu 2020 povzpela celo na drugo mesto. Sledi dober odnos z nadrejenimi ter učenje in razvijanje veščin. Slednje sicer Slovencem ostaja pomembnejše kot udeležencem raziskave na globalni ravni, kjer opažajo, da pomembnost pridobivanja tovrstnih veščin upada.

Profimedia

»Presenetljivo bi bilo, če se prioritete ne bi spremenile glede na gospodarsko in eksistencialno krizo, ki smo jo vsi doživeli,« je povedala izvršna direktorica in partnerica v BCG Melanie Seier Larsen. »Med pandemijo so ljudje veseli zaposlitve in stabilnega dohodka. Hkrati ostajajo pomembni odnosi in uravnoteženost življenja. Delodajalci so morali zagotoviti, da so te mehkejše potrebe izpolnjene tudi pri delu na daljavo,« je še dodala.

Presenetljivo bi bilo, če se prioritete ne bi spremenile glede na gospodarsko in eksistencialno krizo, ki smo jo vsi doživeli.

V primerjavi z odgovori na globalni ravni so nam manj pomembne tudi vrednote, kot sta varnost delovnega mesta in občutek, da smo na delovnem mestu cenjeni. Manj pomembna nam je tudi finančna kompenzacija (osmo mesto), ki je globalno gledano na četrtem mestu. Slovenci za razliko od globalnega povprečja finančno stabilnost delodajalca postavljamo pred lastno finančno kompenzacijo.

Pri Slovencih se ugled in družbeni vpliv zaposlovalcev ter privlačnost panoge ne pojavljajo več med desetimi najbolj zaželenimi vrednotami. Prav tako nam ni več tako pomembno, da nam delovne naloge predstavljajo izziv, da je naša služba raznolika in da imamo dovolj plačanega dopusta, ugotavljata MojeDelo.com in BCG.

Aktivizem v povezavi z okoljsko in družbeno problematiko na globalni ravni že spreminja delovna mesta ter odnose med zaposlenimi in njihovimi podjetji. V raziskavi Global Talent Survey so ugotovili, da na globalni ravni pri 69,6 odstotka vprašanih v zadnjih letih narašča pomen odgovornosti do okolja in bi pri iskanju zaposlitve zavrnili podjetja, ki niso v skladu z njihovimi vrednotami do okolja (52 %).

V Sloveniji pomembnost okoljskim vprašanjem pripisuje 59 odstotkov vprašanih, med mladimi pod 30 let 58 odstotkov. Pri iskanju zaposlitve bi 42 odstotkov Slovencev zavrnilo podjetje, ki ni v skladu z njihovimi vrednotami o okoljski odgovornosti, pri mladih je ta delež nižji, in sicer 33 odstotkov.

Profimedia

Pojav koronavirusa torej ni edini dogodek, ki je vplival na spremembo vrednot na delovnem mestu. Globalno gledano so na porast pomembnosti okoljskega vprašanja pri izbiri delodajalca vplivale tudi podnebne katastrofe, kot so požari ipd.

Prav tako udeleženci raziskave večji pomen pripisujejo vprašanjem raznolikosti in vključenosti, ki jih odpirajo družbena gibanja, kot so MeToo ali BlackLivesMatter. 68,7 odstotka vprašanih je zatrdilo, da sta družbena raznolikost in vključenost za njih postali pomembnejša tema v zadnjem letu, 51,4 odstotka bi jih zavrnilo delovno mesto, ki na tem področju ni v skladu z njihovimi prepričanji.

Pri Slovencih je ta tema skorajda enako pomembna (67 %), pri iskanju zaposlitve bi skoraj polovica Slovencev (48 %) izključila podjetje, ki ne upošteva raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu. Med mladimi bi zaradi tega delo zavrnilo 41 odstotkov vprašanih.

Želimo si kombinacije vrst delovnika in lokacije dela

Raziskava je pokazala tudi, da na globalni ravni po koncu pandemije kar 89 odstotkov udeležencev pričakuje možnosti kombiniranja fleksibilnega in stalnega delovnika, pri Slovencih je ta delež nižji, in sicer 72 odstotkov. Takšen delovnik preferirajo predvsem zaposleni na delovnih mestih s področja digitalizacije in avtomatizacije, kadrovanja, administracije in tajništva ter IT in tehnologij.

Prav tako se je kombinacija dela na daljavo in na lokaciji podjetja izkazala kot najbolj zaželen način dela pri 72 odstotkih Slovencev, toda le 27 odstotkov jih je tako delalo med pandemijo. Med njimi je bilo največ zaposlenih v dejavnostih, kot so proizvodnja, zdravstvo in socialna oskrba, kjer je nujna prisotnost na lokaciji, še ugotavljata MojeDelo.com in BCG.