Arhiv Štajerskega Tednika

Voditelj lanskih enajstih četrtkov Vojo Veličković je vodenje dvanajstega predal; ker ni želel, da bi pogovor med očetom in hčerko, na katero je seveda izjemno ponosen, izzvenel preveč osebno. Sanjina bolj javna zgodba se je začela leta 2005 s prvo samostojno razstavo Maske, četudi so njene maske že vrsto let pred tem pričele zmagovalno pot. Najprej sta z njimi zmagovala njena otroka, pozneje pa razširjene skupine malih in velikih mask, ne samo v Sloveniji, temveč tudi na Hrvaškem. Že od nekdaj pa ji je izziv predstavljala tudi moda, tista nekolika drugačna, s katero je lahko vsaka ženska edinstvena, unikatna. Po razstavi v hotelu Mitra se je tam odvila tudi njena prva modna revija, ki so ji sledile vedno nove, vsaka z novim izvirnim sporočilom in edinstvenostjo, ki je tlakovala pot lani tudi do Pariza, kamor si je vedno želela in kar je že pred leti „napovedovala“ z eno od svojih modnih revij. Rdeča nit mednarodnega izbora med dizajnerji ji je ponudila svojevrsten izziv, spletla ga je s pomočjo belih kreacij, ki jim je dodala kvačkane detajle v beli, rdeči in modri barvi. Z njimi je Parizu pokazala, da je lahko ženska lepa in glamurozna tudi v beli laneni, bombažni ali svileni obleki, ki niso posute s kristali in biseri. Dvanajst bosonogih deklet je svoje kolo v njenih modelih odplesalo na glasbo Magnificovega Zelenega Jurija in Pastirče mlado v Design Centru Bastille. Na koncu se jim je pridružila tudi sama, oblečena v modernega zelenega Jurija.

Kam jo bo pot odnesla letos?

Preberite več v Štajerskem Tedniku