© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Kaj izgubljajo otroci, če jim ne beremo


Uredništvo
10. 7. 2025, 20.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V zadnjih letih se vse bolj kaže trend, da starši, predvsem mlajše generacije, kot je generacija Z, otrokom redkeje berejo na glas.

branje pravljic, otrok
Profimedia
V času, ko svet kriči po hitrosti in digitalni pozornosti, je glasno branje ena redkih oaz miru, povezanosti in notranjega razvoja.

Namesto večernega branja pravljic več otrok zaspi ob soju zaslonov, s telefonom, tablico ali televizijo v naročju. Pedagogi, logopedi in psihologi po vsem svetu so zaradi tega vse bolj zaskrbljeni, saj glasno branje dokazano spodbuja otrokov besedni zaklad, koncentracijo, empatijo in splošen uspeh v šoli.

Nekdanji učitelj Spencer Russell, danes priljubljen med starši, je prek Instagramovega profila Toddlers Can Read javno vprašal: »Zakaj starši ne berejo več svojim otrokom?« Odgovori, ki jih je prejel, razkrivajo neprijetno resnico: »Predolgočasno je.«, »Nimam časa.«, »Tudi meni branje ni zabavno.«. Pogosto se omenjata tudi utrujenost po delu in stres, ki ga prinaša starševstvo v današnjem času. Nekateri starši poročajo, da otroci med branjem ne sodelujejo, skačejo, motijo ali zahtevajo vedno isto zgodbo.

branje pravljic, otrok
Profimedia
Zakaj starši ne berejo več svojim otrokom? Nekateri pravijo, da nimajo časa, drugim je dolgočasno, saj tudi sami ne berejo radi.

Anketa založbe HarperCollins UK je razkrila, da manj kot polovica staršev iz generacije Z uživa v skupnem branju z otroki, tretjina pa ga vidi le kot obvezen učni proces - ne kot sproščeno skupno aktivnost. Posledice so opazne: le tretjina otrok med 5. in 10. letom pogosto bere za zabavo, medtem ko jih je bilo leta 2012 več kot polovica. Tudi branje otrokom pred petim letom upada - redno to počne le 41 % staršev, kar je precej manj kot pred desetletjem.

Zasloni namesto zgodb

Generacija Z je prva, ki je odraščala s pametnimi telefoni in družbenimi omrežji, zato ne preseneča, da so zasloni naravni del tudi njihovega starševstva. A to ima svojo ceno. »Otroci lahko ure in ure nepremično gledajo YouTube, a ob knjigi se ne morejo zbrati niti za pet minut,« opozarja Russell. To kaže na zamenjavo osebne, čustvene povezanosti s pasivno zabavo.

Znanstveniki opozarjajo, da prekomeren čas pred zasloni škoduje razvoju jezika, spominu in socialnim veščinam. Ameriška pediatrična akademija priporoča največ eno uro »neizobraževalnega« zaslona dnevno za otroke od dveh do petih let - vendar je ta meja pogosto presežena.

otrok, otroci, tablica, zasloni
Profimedia
Generacija Z je prva, ki je odraščala s pametnimi telefoni in družbenimi omrežji, zato ne preseneča, da so zasloni naravni del tudi njihovega starševstva.

Knjige - ključ do jezika, čustev in uspeha

Branje ni le hobi, je ključen razvojni gradnik. Otroci, ki jim starši berejo, razvijejo večji besedni zaklad, boljše razumevanje jezika in več empatije. Prav tako imajo boljše šolske rezultate in večjo samozavest. Logopedinja Dawna Duff opozarja, da imajo otroci, ki niso v stiku s knjigami pred vstopom v šolo, precej manjše besedišče, kar vpliva na vsa nadaljnja leta šolanja.

Poleg tega glasno branje utrjuje vez med otrokom in staršem - omogoča dialog, nežnost, smeh in razumevanje. Branje z otrokom ne pomeni le, da »predelaš knjigo«, temveč tudi pogovor o ilustracijah, vprašanja, povezovanje zgodb z vsakdanjim življenjem. Tudi nekaj minut na dan ima lahko velik učinek.

Rešitev ni popolnost, temveč postopnost

Tudi če staršem primanjkuje energije ali časa, obstajajo majhni koraki, ki lahko naredijo veliko razliko. »Ni treba brati pol ure - začnite s petimi minutami, knjigo z nekaj slikami, brez pritiska,« svetuje Becky Calzada, predsednica ameriškega združenja šolskih knjižničarjev. Pomembno je vztrajati, tudi če otrok sprva ne posluša - že samo listanje strani, gledanje slik ali pripovedovanje zgodbe s svojimi besedami razvija jezik.

branje pravljic, otrok
Profimedia
Glasno branje utrjuje vez med otrokom in staršem - omogoča dialog, nežnost, smeh in razumevanje.

Kultura branja se začne doma

Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da več kot 20 odstotkov dečkov, starih do dveh let, skoraj nikoli ne sliši brane zgodbe. Deklicam se bere pogosteje. A prav dečki statistično vstopajo v šolo s slabšimi rezultati, dosegajo nižje ocene in imajo več možnosti, da opustijo šolanje. Knjige so zato eden ključnih načinov za zmanjševanje teh razlik.

Branje kot dejanje ljubezni

V času, ko svet kriči po hitrosti in digitalni pozornosti, je glasno branje ena redkih oaz miru, povezanosti in notranjega razvoja. Ne gre samo za otroško navado, ampak za temelje celotne osebnosti. Starši ne potrebujejo popolnosti - potrebujejo le voljo in nekaj minut na dan. Zgodbe, ki jih delimo, namreč oblikujejo prihodnost.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.