S. Mirtič, arhiv DL

Konflikt med človekom in volkom nastaja predvsem zaradi škod na drobnici, ki pa jo lahko omilimo s kombinacijo uporabe elektroograje in pastirskih psov, poudarjajo člani ekipe projekta SloWolf. V sezoni 2010/2011 so z zbiranjem genetskih vzorcev volka ocenili, da je v Sloveniji najmanj 32 volkov.

Ekipa Slowolf je danes v Ljubljani predstavila rezultate projekta Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka v Sloveniji, ki je okvirno na polovici in bo trajal še do konca leta 2013. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije in prostovoljci organizacije Dinaricum so na celotnem območju prisotnosti volka zbirali genetske vzorce volkov in ocenili celotno število volkov na območju Slovenije, pa tudi čezmejnih tropov v Gorskem Kotarju na Hrvaškem na 52 živali.

Kot je poudaril Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije, rezultati analize škodnih primerov, povzročenih s strani volka, kažejo, da več kot 95 odstotkov vseh škod nastane na drobnici. Pojavljajo se na območju Notranjske, Kočevske in Primorske. Večina škodnih primerov pa se v Sloveniji pojavlja pri le nekaj rejcih drobnice. V 15-letnem obdobju se je 50 odstotkov vseh škod zgodilo le pri 25 rejcih. V letu 2009 je bilo kar 42 odstotkov škodnih primerov ocenjenih pri sedmih rejcih, 57 odstotkov pa pri 18 rejcih.

Skupna letna ocenjena škoda, ki so jo povzročili volkovi, je med leti 2007 in 2011 znašala med 200.000 in 350.000 evrov. Lani je bila enemu rejcu za škode po medvedu in volku izplačana škoda v višini 88.000 evrov. Černe je prepričan, da če bi samo najbolj prizadetim rejcem omogočili vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega varovanja pred napadi, bi število škodnih primerov lahko prepolovili.

S. Mirtič, arhiv DL

Za leto 2012 je predviden rekorden dovoljen odstrel volka v Sloveniji, in sicer 12 živali. Černe je ob tem pojasnil, da je analiza pokazala, da sta škoda in odstrel volka neodvisna eden od drugega, da torej manjša škoda ni pogojena z večjim odstrelom.

Rejcem, ki so pokazali motivacijo za delo s pastirskimi psi, so v okviru projekta tudi donirali pse pasme kraševec in tornjak, je pojasnila Irena Kavčič z biotehniške fakultete. Prav tako so nekaterim podarili elektromreže za nočno varovanje, ki so visoke 170 centimetrov. 50 metrov omenjene ograje sicer stane od 130 do 150 evrov.

V projektu SloWolf preprečevanje škod tako promovirajo kot optimalno rešitev, ki po besedah Aleksandre Majić Skrbinšek z biotehniške fakultete omogoča zagotavljanje tako naravovarstvenih interesov kot interesov kmetijstva in ohranjanja kulturne krajine. Ob tem je pojasnila, da organizirajo tudi izobraževalne seminarje za kmetijske svetovalce ter ciljne delavnice za rejce drobnice.