Arhiv NTRC

Družina je predana kmetovanju, saj na ekološki način obdeluje sto hektarjev površin. Ob tem redi kopico živali – devetdeset glav govedi, šest konjev, sto ovc in šestdeset prašičev. Otroci, ki so drug za drugim prisedli za mizo, že od malih nog pomagajo pri opravilih in skrbijo za kakšno žival. Štirinajstletna Lucija na primer redi pujsa, pava, pavico in telico. Tudi drugi ponosno naštejejo, kdo so njihovi ljubljenčki, ki se jim v hlevu še posebej posvečajo.

Prav zaradi dela na kmetiji popoldneve po šoli preživljajo večinoma zunaj, zabavo in možnosti igre si poiščejo v naravi. Do oktobra lani je vseh enajst članov družine živelo v enem nadstropju in si delilo le eno kopalnico. Poleti, ko so zunaj do teme, niso imeli težav. Le pozimi, ko se prej umaknejo v notranjost, so čutili prostorsko stisko. Odkar sta se Boštjanova starša preselila v sosednjo stavbo, imajo na voljo vso hišo.

Mamina dežurna »taksi služba«

Številna družina prinaša ogromno veselja, a tudi obveznosti ni malo. Zato ni nenavadno, da mama, ki sama sebi pravi kar dežurna »taksi služba«, kdaj pozabi iti po katerega otroka. »Enkrat sem jo po verouku čakala skoraj uro, preden je ugotovila, da me ni,« je povedala osemnajstletna Sara. Tudi drugi so dodali, da so se po kakšni dejavnosti, ko je avtobus že odpeljal, kar peš odpravili proti domu. A pri delu na kmetiji se po Tjašinih besedah ure kot minute. Še posebej naporno se ji zdi septembra, preden se navadi na nove urnike.

Glede na veliko družinsko gnezdo se ji zdi še toliko bolj pomembno, da so njeni otroci čim bolj samostojni. Za to, kar potrebujejo za pouk, sami skrbijo od malih nog, v šolo se peljejo z avtobusom. Dodatne dejavnosti izbirajo tako, da jih lahko v sklopu šole opravijo pred poukom ali po njem. Ob popoldnevih bi jih starša namreč težko razvažala na devet koncev hkrati. Ko se je del Slemenškove mladine navduševal nad igranjem, jo je učitelj hodil poučevat kar na dom.

Dobra šola za življenje

Otroci imajo največ prostega časa ob jesenskih in zimskih večerih. Takrat radi gledajo televizijo ali se kratkočasijo s pomočjo telefonov in tablice. Družinsko pravilo narekuje, da lahko to napravo dobijo po dopolnjenem trinajstem letu, si pa seveda radi sposodijo tisto od mame ali očeta.

Babica in dedek se ukvarjata s turizmom na kmetiji, vnukinji Sara in Lucija jima po svojih močeh že pomagata v kuhinji in strežbi. Slemenškovi od letos po ekoloških načelih 60 hektarjev površin obdelujejo na Krasu. Govedo se tam prosto giblje po pašnikih, hleva ne potrebuje. Boštjan dogajanje spremlja s pomočjo kamere, postavljene ob napajališču, dvakrat tedensko se odpravi na oddaljene površine. Ko imata starša delo, otroci skrbijo drug za drugega in poskrbijo za vse potrebno. Večji del obveznosti sprejmeta starejši dekleti, ki na primer skuhata kosilo in tako nabirata izkušnje za življenje na svojem.

Za pralni stroj ni počitka

Veliko dela ima pri Slemenškovih pralni stroj. Tjaša je pojasnila, da vsak dan opere najmanj tri bobne perila. »Tega nam res ne manjka, kup je še posebej velik, ko peremo posteljnino. Medtem ko se poleti vse hitro posuši, je v drugih letnih časih težje. Del obesimo zunaj, del v hiši, eno ›rundo‹ damo v sušilni stroj. Tako malo prihranimo pri stroških elektrike.«

Tudi posode je po obroku enajstčlanske družine precej. Pri njenem pospravljanju se otroci izmenjujejo. Štiriletna Ema zelo rada pomiva skodelice in krožnike, mama pa zamiži, če kuhinja ob tem bolj spominja na kopalnico. »Če ji zdaj ne bom pustila pomivati, tega ne bo želela početi, ko bo velika,« doda. Brez komentarjev, zakaj morajo eni delati, medtem ko lahko drugi počivajo, pri mladini včasih ne gre. »Verjetno noben otrok ne pospravlja rad. A pri nas je razprava o tem še pogostejša, saj tistih, na katere se lahko otroci izgovarjajo, ne manjka.«

Na otroke ne gledata kot na stroške

Skrb za veliko družino prinaša tudi finančne obveznosti, a Tjaša in Boštjan na svoje otroke ne gledata kot na stroške. »Če si skromen, ni težav,« se strinjata. Ko so otroci manjši, gredo nekateri kosi oblačil iz generacijo v generacijo. Mlajši uporabljajo šolske torbice, ki so jih prej imeli starejši sorojenci. Nekoliko večji izdatek so druge šolske potrebščine, a tudi to po besedah sogovornice ni prehudo.

Božiček vsem prinese enakovredna darila, seveda so presenečenja tudi del praznovanj ob rojstnih dneh. Tjaša je dejala, da njeni razposajenci, ki res ogromno časa preživijo zunaj, za igro ne potrebujejo posebnih igrač. Nepogrešljivi so predvsem žoge, kolesa, rolerji in kakšen skiro.

Zaradi dela na kmetiji se člani družine na dopust odpravijo vsakih nekaj let. Lani so si privoščili petdnevni oddih v Ankaranu. Ker jim kombi s sedmimi sedeži za prevoz več ne zadostuje, se na pot odpravijo še z enim osebnim avtomobilom. Če morda ni že čas za avtobus, je Tjašo med izvajanjem nadzora prometa vprašal celo policist, ki jo je ustavil. A čeprav sede tudi za volan traktorja, pravi, da se ne bo ponovno podala v šolo vožnje.

Čaroben praznični čas

Vseh devet otrok ima svoja priljubljena zanimanja. Starejše hčere rade ustvarjajo in krasijo, mlajši radi pečejo piškote. »Eni pa se pridružimo na koncu in dobrote pospravimo,« je pristavil dvanajstletni Tomaž. Z bratom Aljažem sta narazen le štirinajst mesecev in sta si precej podobna, zato po maminih besedah pri kateri od učiteljic rada uprizorita kakšno mini zamenjavo.

Starša najdeta čas zase predvsem zvečer, ko otroci zaspijo. Nedavno sta se po osemnajstih letih prvič sama odpravila od doma na krajše razvajanje in se vrnila naslednji dan. Zdaj jima otroci že sami pripravijo kakšno presenečenje, spečejo torto ali s prihranki od prodaje živali, za katere skrbijo, staršema kupijo darilo.

Pri njih je veselo tudi ob praznikih. Tik pred božičem se odpravijo v gozd po božično smrečico. Vsem je v spominu ostalo leto, ko so izbrali tako veliko drevesce, da so ga morali kar trikrat skrajšati, preden so ga lahko postavili v dnevno sobo. »Nato je mama prinesla vse okraske, ki jih imamo, tako da se zelenja sploh ni videlo,« so povedali otroci. Slednji vedno poskrbijo za krašenje drevesca, medtem ko se iz kuhinje vije vonj po domačih jedeh. Po večerji se najstniki odpravijo k polnočnici, malčke premaga spanec. Še malo in se bo prazničnih duh pri Slemenškovih razlegal tudi letos.

Foto: Andraž Purg - GrupA